Slovenija bo arbitražno sodišče za določitev meje s Hrvaško obvestila o nedavnih incidentih v Piranskem zalivu, potem ko je hrvaška policija v zadnjem mesecu v najmanj treh primerih ustavila slovenske ribiče v območju, ki si ga lastita obe državi, pravijo diplomatski viri.
Incidenti se opazno odmikajo od prakse zadnjih let, ko v Piranskem zalivu ni bilo podobnih dogodkov. Kaj je razlog, da je hrvaška policija vnovič začela opozarjati slovenske ribiške ladje v spornem območju, ni znano. Slovenija je zaradi incidentov že protestirala pri hrvaški strani in na zagovor poklicala hrvaško veleposlanico Vesno Terzić ter v Zagreb poslala protestno noto. Slednjo bo posredovala tudi arbitražnemu sodišču.
Arbitražni sporazum v desetem členu določa, da se pogodbenici vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča. Določa tudi, da lahko arbitražno sodišče po svoji presoji odredi začasne ukrepe za ohranitev sedanjega stanja, če to narekujejo okoliščine. Ni znano, ali bo Slovenija predlagala takšen ukrep, ki bi verjetno pomenil ukaz sodišča, da se državi vzdržita enostranskih dejanj in vzdržujeta obstoječe stanje.
Brez vpliva na presojo sodišča
Prvič po dolgem času je hrvaška policija slovenske ribiče opozorila 17. septembra. Ti so poklicali slovensko policijo, medtem pa je hrvaška odplula. Podoben dogodek se je zgodil prejšnji teden, ko so hrvaški policisti opozorili dve slovenski ribiški ladji.
Hrvaška zagovarja stališče, da meja med državama poteka po sredini Piranskega zaliva, zato sme njena policija do sredinske črte izvajati nadzor. Slovenija zagovarja stališče, da ji pripada ves zaliv in da ga je nadzirala tudi na presečni datum 25. junija 1991. Tako različna stališča so bila v preteklosti povod za vrsto incidentov. Državi sta potem leta 2005 podpisali brionsko izjavo o izogibanju incidentom, ki so povsem presahnili po sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2009.
Arbitražno sodišče po spomladanski ustni obravnavi zdaj presoja argumente obeh strani o meji na kopnem in na morju, o stiku slovenskega morja z odprtim in o režimu uporabe morskih območij. Razsodbo naj bi objavilo prihodnje leto. Incidenti v Piranskem zalivu naj ne bi imeli nobenega vpliva na njegovo presojo, saj velja, da sodišče odloča na podlagi stanja iz 25. junija 1991.
Nekaj je ugibanj o tem, kaj je razlog, da je hrvaška policija spet začela ustavljati slovenske ribiške ladje. Omenjajo se politični razlogi ali pa to, da je Hrvaška v skladu z zahtevami Evropske unije uvedla sistem samodejnega prepoznavanja ribiških plovil, daljših od petnajst metrov, in da sistem seveda upošteva njeno razumevanje meje na morju. Pri čemer pa je sklepati, da je odločitev, da bo policija spet ustavljala slovenske ribiče, verjetno morala biti politična.
