V Avstriji si sicer zaradi staranja prebivalstva, ki jim ga napovedujejo njihovi statistiki, pretirano ne belijo glave. V večini avstrijskih dežel ga bodo izravnali s priseljevanjem. Avstrijski statistični urad napoveduje, da bo prebivalstvo sosednje republike v naslednjih letih celo naraščalo. Ne po zaslugi povišane rodnosti avstrijskih državljank, temveč bo za to poskrbelo priseljevanje tujcev.
Avstrijsko prebivalstvo se namreč pospešeno stara. Na Predarlberškem se bo število starejših od 65 let do leta 2060 podvojilo, vendar jim v njihovih alpskih dolinah staranje prebivalstva doslej uspešno uspe uravnovesiti s priseljevanjem. Več skrbi si zaradi tega delajo demografi pa tudi že politiki na avstrijskem jugu.
Usodna vloga generacije baby booma
Tako avstrijski Koroški kot tudi avstrijski Štajerski bo staranje njunega prebivalstva povzročalo hude težave. Iz avstrijskega statističnega urada sicer poročajo, da se v obe deželi še vedno priseli več ljudi, kot se jih iz njiju izseli. Kljub temu to ne zadošča več.
Na avstrijsko Koroško se je lani priselilo 1447 oseb več, kot se jih je iz nje izselilo, vendar je to najmanj v vseh avstrijskih deželah. Leta 2009 in 2010 se je iz dežele na jugu države izselilo celo več ljudi, kot se jih je tja priselilo. To sicer ne bi predstavljalo večje težave, dokler bi v obeh deželah rojevali vsaj toliko otrok, da bi nadomestili umrle. A ni tako, rodnost na avstrijskem Koroškem je kritična že najmanj 15 let. Naravnega prirasta prebivalstva v obeh južnih avstrijskih deželah nimajo.
Na Koroškem se trenutno razlika med novorojenimi in umrlimi meri v tisočih, najkasneje takrat, ko bodo visoko starost dosegli letniki generacije baby booma in začeli umirati, jim števila novih rojstev tudi s priseljevanjem ne bo več uspelo slediti. To pomeni, da bo avstrijska Koroška izgubila okoli sedem odstotkov svoje populacije, število prebivalcev pa se bo ustalilo pri okoli pol milijona.
Te napovedi za Koroško niso nič novega, demografi pred krčenjem prebivalstva svarijo že leta. Že leta 2011 je šef koroške ljudske stranke Josef Martinz zahteval diskusijo brez tabujev o migracijski politiki dežele, tedanji opozicijski voditelj in sedanji deželni glavar Peter Kaiser je svaril pred posledicami krčenja prebivalstva. Vsi doslej sprejeti ukrepi, ki naj bi ga preprečili, so bili brez učinka.
Na avstrijskem Štajerskem so bile doslej napovedi nekoliko bolj optimistične, pri njih naj bi število prebivalcev naraščalo. Letos so jim statistiki prvič zagrenili življenje, od leta 2045 bodo imeli tudi na avstrijskem Štajerskem vsako leto manj prebivalcev. Prvotni optimizem je slonel na doslej številčnem priseljevanju. Samo lani se je na avstrijsko Štajersko priselilo okoli 5000 oseb več, kot se jih je iz te dežele odselilo. Strokovnjaki pa opozarjajo, da se bo ta priselitveni trend v naslednjih desetletjih umiril in ne bo nadoknadil vseh umrlih. Že ob prelomih desetletij 1980 in 1990 se je prebivalstvo te dežele nekaj let krčilo, tako za gospodarstvo kot tudi za proračun pa to ni pomenilo nič dobrega.
