Nedavna objava prispevka v Dnevniku o pretepaškem incidentu, v katerega se je septembra lani na Jesenicah zapletel nekdanji znani hokejski vratar Gaber Glavič, je vzbudila zanimanje domače športne javnosti in odprla številna vprašanja v povezavi z delom trenerjev mladih športnikov.
Spomnimo, Gaber Glavič je nekdanji reprezentant, zdaj pa trener dečkov in vodja stroke mladinskega pogona v HD Jesenice. Obenem opravlja tudi naloge trenerja vratarjev v članski reprezentanci. Kot smo poročali, se je pred pol leta ujel v škandal z znancem iz osnovne šole. Žrtev pretepa Glaviča obtožuje fizičnega napada in ga pred okrajnim sodiščem v Radovljici med drugim krivi za trojni zlom čeljusti, nezmožnost opravljanja službenih in očetovskih dolžnosti ter povzročitev tako materialne kot nematerialne škode. Glavič za naš časopis zadeve ni želel komentirati, a je glede na vsebino pisma, s katerim razpolagamo v uredništvu, dogodek priznal in ga močno obžaloval. Bo zdaj po vzoru zahodne demokracije prevzel tudi odgovornost za nastali položaj?
Trenerji kot zgled mladim športnikom
Ni dvoma, da je Gaber Glavič vsaj moralno sporen hokejski funkcionar. Glede na incident se porajajo resna vprašanja o njegovi družbeni odgovornosti, osnovnih vrednotah v športu, etično-moralnih standardih, vzgojiteljski vlogi in navsezadnje sprejemljivosti njegovega početja v različnih družbeno-športnih sferah. Je Gaber Glavič, ki je prejšnji teden na povabilo glavnega trenerja in pomočnika reprezentančnega selektorja Nika Zupančiča sodeloval tudi na treningu članskih hokejistov na Jesenicah, glede na vsa relevantna dejstva še primeren za opravljanje trenerskega posla v hokeju? Profesor športne vzgoje na ljubljanski fakulteti za šport in predavatelj številnih predmetov s področja športne didaktike Gregor Jurak pravi, da bi morali biti trenerji zgled mladim športnikom v enaki meri kot športni pedagogi v šolah. »Zasebno življenje trenerja mladih športnikov je pomembno. Z vidika pedagoških kompetenc je delo z mladimi še posebej zahtevno, ker ne gre za pomanjšane odrasle osebe, temveč odraščajoče, hitro spreminjajoče se (telesno in duševno) osebe, ki zahtevajo poseben pristop. Zato nacionalni program športa opredeljuje, naj delajo z mladimi zlasti ustrezno športno izobraženi kadri, ki imajo največ tovrstnih znanj,« je razložil Gregor Jurak.
HD Jesenice se je po objavi prispevka v Dnevniku javno odzvalo in posebej poudarilo, da odločno podpira delo Gabra Glaviča v mladinskem pogonu na Jesenicah. Podpisnik izjave je predsednik kluba Miha Rebolj, sicer Glavičev dolgoletni osebni prijatelj ter nekdanji klubski in reprezentančni soigralec, ki je v javnost poslal sporno sporočilo, da je dovoljeno in sprejemljivo resnično vse. Ni nepomembno, da so Reboljeve izjave glede na njegovo pomembnost in visok položaj v družbi še odmevnejše, saj ni poznan le kot nekdanji vrhunski hokejist in zdaj predsednik HD Jesenice, pač pa je dejaven tudi v lokalni politiki. Po zadnjih volitvah je prevzel že drugi štiriletni mandat na podžupanskem mestu, kandidiral pa je na listi vodilne parlamentarne stranke premiera Mira Cerarja, ki se izdaja za politično silo z visokimi moralno-etičnimi načeli.
Namesto da bi Rebolj obsodil nasilje in se javno distanciral od pretepaškega škandala, je storil ravno nasprotno. Pisal je o teorijah zarote, natančneje o »znameniti slovenski privoščljivosti, iskanju spletk in metanju polen pod noge tistim, ki so uspešni«. Rebolj očitno vidi povezave v ozadju nastajanja časopisnega prispevka, saj je pisal o »povsem nerazumljivi pritlehnosti posameznikov, ki želijo škodovati sistemsko urejenemu razvojnemu okolju za mlade hokejiste in kvalitetnemu ter strokovno podprtemu okolju razvoja hokeja na Jesenicah«.
Etični kodeks za starše, a ne za trenerje
Miha Rebolj zatrjuje, da kot predsednik HD Jesenice ne bi sprejel morebitnega odstopa Gabra Glaviča, priznava pa, da je bil predhodno že delno seznanjen s pretepaškim dogodkom. »Upravni odbor bo ustrezno ukrepal šele po končni razjasnitvi vseh dokazanih dejstev,« je zapisal. Ob tem je treba dodati, da v klubu niso demantirali prispevka v Dnevniku, Rebolj pa je v izjavi za javnost v zaključku udarno dodal, da jih pritlehnost in nevoščljivost nekaterih posameznikov iz lokalnega okolja v njihovem skupnem delu ne bo ustavila. Ne gre niti spregledati, da je Reboljevo društvo nedavno sprejelo nekakšen etični kodeks za starše mladih hokejistov, a morda ne bi bilo slabo, če bi podoben dokument veljal tudi za klubske funkcionarje.
Ker je Glavič dejaven tudi v strokovnem štabu članske reprezentance, ki v svetu predstavlja celotno državo, smo za mnenje povprašali tudi hokejsko zvezo, ki jo vodi Matjaž Rakovec. Dejali so, da z domnevnim incidentom niso bili seznanjeni, zato do nadaljnjega zadeve ne morejo komentirati. Vodstvu zveze se je zdelo primerno izpostaviti, da v vsakem primeru obsojajo kakršno koli obliko nasilja, tako fizičnega kot psihičnega. V luči aktualnih dogodkov ne gre pozabiti, da ima zveza v statutu kot najvišjem pravnem aktu organizacije izrecno zapisano, da »morajo HZS, njeni organi, kot tudi posamezniki, ki upravljajo funkcijo v organih HZS, spoštovati načelo lojalnosti in integritete HZS, načelo športnega duha in fair playja, načelo strokovnosti in pravičnosti, ter preprečevati vse aktivnosti, ki bi lahko ogrožale integriteto in dober glas HZS in vodile k zlorabi hokejske igre«.
Službe zaradi klientelističnih povezav
Sicer pa vsakdanja praksa kaže številne sistemske pomanjkljivosti pri sodelovanju trenerjev z mladimi športniki. Večkrat se celo zgodi, da trenerji dobijo službo predvsem zaradi klientelističnih povezav, ne pa na podlagi strokovne usposobljenosti. Na to je opozoril tudi uveljavljeni športni delavec Tomo Levovnik, ki meni, da se dogaja padec koncentracije do strokovnega dela. »Še huje pa je, da nekateri trenerji zaradi nekorektne selekcije zapostavljajo določene športnike. Znani so primeri, da so trenerje koristili tudi za soupravljanje društev ali zvez, kar nima povezave s strokovnim trenerskim poklicem. Vsekakor bi morali biti trenerji mladih športnikov visoko usposobljeni ljudje s pedagoškimi znanji. Trener mora biti mladim za zgled, torej da ne pije, ne kadi in ima soliden ritem življenja. To je zelo pomembno in tukaj ni debate. Ne smemo pozabiti, da mora trener mlademu športniku dati osnovne zakonitosti športnega življenja in ga usmerjati,« se je razgovoril Levovnik.
Kot podroben in kritičen spremljevalec domačega športnega dogajanja je kajpak prebral prispevek o Gabru Glaviču in opazil šibkost v sistemu, ki bi po njegovem moral imeti večji nadzor nad delom trenerjev. »Zdi se mi, da moramo postaviti kompletno doktrino ukvarjanja z mladimi nadarjenimi športniki. V strokovnih svetih klubov in zvez bi se morali pogovarjati tudi o pedagoškem delu trenerjev otrok. Mar ni čudno, da se pri nas začnemo pogovarjati o trenerskih kompetencah šele takrat, ko se zgodi eksces? Številni primeri dokazujejo, da sprotno izobraževanje za trenerje ni na dovolj visoki ravni,« je opozoril Tomo Levovnik.
