Dobrih devet let mineva, odkar je v Ljubljani po neslavnem propadu do vratu zadolžene nogometne Olimpije vzklil NK Bežigrad in postal neuradni naslednik padlega velikana. Klub je začel pisati svojo zgodbo v najnižjem tekmovanju in vsako leto napredoval v višji razred. Na tej poti se je Bežigrad medtem brez večjih težav preimenoval v Olimpijo, da bi se navijači lažje poistovetili s klubom. Olimpija je hitro vzbujala vse večje zanimanje širše javnosti, Ljubljana pa je že leta 2009 pozdravila vstop nogometašev v prvo ligo. Prižgala se je luč upanja, vrstile so se visokoleteče napovedi o močni Olimpiji, ki bo kmalu postala vladarica domačega prostora in prepoznavno ime v Evropi. Ljubljančani so si ogromno obetali tudi od selitve na novi stadion v Stožice, ki pa so mu kmalu prilepili oznako, da je kakor kup betona brez duše.
Na kocki je celo obstoj Olimpije
Danes je položaj Olimpije zelo nestabilen. Pravzaprav ni jasno niti to, kako bo klub preživel jutrišnji dan, kaj šele, kako bo začel domačo sezono čez mesec dni. Možen je tudi najbolj črn scenarij in nov izgon Olimpije z nogometnega zemljevida. Vse to je na kocko postavil predsednik Izet Rastoder, uveljavljen trgovec z južnim sadjem, ki je na naslov nogometne zveze poslal predloge za spremembe licenčnega pravilnika, natančneje za vstop zasebnega kapitala v šport. Rastoder resno napoveduje, da bo od Olimpije dvignil roke, če bo naletel na gluha ušesa. Za zdaj nič ne kaže, da mu bo z namero uspelo, saj od NZS še ni prejel odgovora, najverjetneje pa bo odziv v vsakem primeru zavrnilen. Iz Olimpije sporočajo, da bi »spremembe na tem področju omogočale, da bi na šport lahko gledali kot na posel«, ob tem pa dodajajo, da donatorstvo Izeta Rastoderja, kot smo ga poznali doslej, ne pride več v poštev.
Da se v ljubljanskem kolektivu obeta sila turbulentno obdobje, je bilo jasno že po nedavni Rastoderjevi napovedi, da bo močno skrčil poslovanje v klubu. Zdaj je tudi ustavil nekatera plačila, zato Olimpija postaja vse bolj zadolžena. Pred kratkim je klub v vadbenem centru poleg propadlega centralnega stadiona za Bežigradom ostal brez kontejnerjev, ki so služili kot priložnostne garderobe za mlade nogometaše, usoda članskega moštva pa je popolna neznanka. V Olimpiji načrtujejo, da bi v četrtek pod vodstvom Darka Karapetrovića začeli treninge, a še ne vedo, na katerem igrišču bodo vadili. Proces iskanja novega trenerja in okrepitev bo ostal v mirovanju, vse dokler Rastoder ne dobi jasnega odgovora nogometne zveze. A vendarle se zdi, da je pri sebi že sprejel končno odločitev, na katero je zagotovo vplivala tudi negativna publiciteta v javnosti. Ne pozabimo, da je Izet Rastoder že leta glavna tarča navijačev, ki ga s psovkami zasujejo prav na vsaki tekmi, vendar pa ni nikakršnega dvoma, da je ravno on kot predsednik kluba z napačno vizijo pripeljal Olimpijo do tako velike prelomnice.
Vpliv Izeta Rastoderja sega v leto 2008
Če bo šel po gobe trenutni edini ljubljanski prvoligaš, bo to pomenilo, da se je nad kultnim imenom Olimpija razbohotilo pravo prekletstvo, ki se v intervalih pojavlja že nekaj časa. Spomnimo le, da je zgodba večine trenerjev, športnih direktorjev ali igralcev ob odhodu iz Stožic nadvse podobna. Prav vsi odidejo z grenkim priokusom, velikim razočaranjem ali užaljenostjo. Dogajanje s težkim srcem spremlja Aleš Remih, ki je pred petimi leti odstopil z direktorskega položaja v klubu. Kot pravi, izključno zaradi načina delovanja Izeta Rastoderja, ki je bil tedaj osrednji mecen kluba in vplivni član izvršnega odbora. »S takratnim sistemom se nisem strinjal. Iz kluba je tedaj zaradi Rastoderja odšlo tudi nekaj sponzorjev. Trenutna situacija je kritična. Če bo Olimpija propadla, naš trud od ustanovitve novega kluba ne bo imel prav nobenega pomena več. Treba je zagotoviti stabilnejše financiranje in v klub privabiti še kakšnega močnega sponzorja. Olimpiji je treba dodati športno noto in na položaje pripeljati legende kluba,« meni Remih.
V Olimpiji pravijo, da je dolg kluba v tem trenutku manjši, kot je bil ob nastopu šefovske funkcije Izeta Rastoderja maja 2010, a dejansko je bil Rastoder vplivni član kluba že dve leti prej. Takrat je naročil revizijo, ki je glede na dokumentacijo pokazala za okoli milijon evrov minusa, s tem da je večji del dolga nastal zaradi vlaganja v investicije. Tedaj je predsedniški stolček zasedala pravnica Katarina Benedik, ki je bila po Remihovih besedah tudi Rastoderjeva odvetnica, zato ni dvoma, da je imel sedanji prvi mož Olimpije pomembno besedo pri vitalnih odločitvah kluba tudi v času pred uradnim ustoličenjem v vrhu kolektiva. Po zagotovilih Olimpije je trenutni dolg visok okoli dva milijona evrov, od tega je klub skorajda vse dolžan prav Rastoderju. Kako bo poslovnež z bananami uspel izterjati denar v primeru predčasnega slovesa iz Stožic, ni jasno, saj je Rastoder kljub velikemu interesu javnosti praviloma nedosegljiv za medije. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko smo na Olimpijo naslovili prošnjo za intervju s predsednikom, na koncu pa dobili le nekaj uradnih stališč kluba, kjer so v zaključku dodali, da bi bila »prihodnost Olimpije sila nejasna, če bi se Rastoder odločil za odhod iz kluba«.
Omrežje napačnih prišepetovalcev
Izet Rastoder je v šestih letih v Olimpijo vložil okoli pet milijonov evrov. Nedavno je sam priznal, da mu v tem času ni uspelo zagotoviti optimalnih pogojev. Ob tem ne gre prezreti, da je klub slabo posloval na nogometni tržnici, moštvo pa razen nekaterih prebliskov ni doseglo pričakovanih rezultatov. Kalvarija je doživela vrhunec v zadnji sezoni, ki jo je Olimpija sklenila celo v spodnji polovici lestvice. Ni dvoma, da bi moral klub tolikšno vsoto denarja porabiti bolj racionalno. Kritiki očitajo Rastoderju, da se je omrežil z napačnimi prišepetovalci, kar je privedlo do kopice napačnih strateških potez. Neimenovani viri tudi pravijo, da sta Rastoderjevo razpoloženje in raven komunikacije zelo nihajoča. Ko se razjezi, zna biti razprava po pričevanju očividcev nadvse žolčna.
Veliko je tudi namigovanj, da se Rastoder vmešava v športni del kluba. Sašo Udovič je letos aprila kot športni direktor odšel zgolj po štirih mesecih delovanja, ker je bil »pri opravljanju dela prevečkrat onemogočen s športnega stališča« in ni želel postati marioneta v rokah ljudi, ki po njegovem vodijo Olimpijo v nepravo smer. Udovič danes pravi, da je ključno vprašanje, kako Olimpijo spraviti na višjo raven. »Zadnjih pet ali šest let se je marsikaj zgodilo, a premika v pravo smer ni. Čas je že, da klub splava iz težav. Poudarjam, da govorimo o najbolj kultnem športnem kolektivu v Sloveniji, ki ni znan zgolj po Balkanu, ampak tudi malce širše. Ko sem bil aktivni nogometaš, je bila Olimpija športni pojem. Zdaj se sprašujem, kdo je sploh zainteresiran, da klub stopi na pot, ki si jo zasluži,« se je razgovoril nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant.
Spomnil je, da so Olimpijo v starih časih vedno vodili elitni funkcionarji. Tudi zdaj je prepričan, da je v državi še vedno dovolj sposobnih ljudi, ki bi bili ljubljanskemu klubu pripravljeni pomagati z izkušnjami, kakovostjo, ugledom... »Saj se ve, v čem je stvar. Olimpija potrebuje sposobne ljudi in pravo vizijo. Jaz bom vedno podprl vsakršen premik na bolje, saj imam Olimpijo v srcu,« je sklenil Sašo Udovič.
