Če smo bili pri Petru Prevcu doslej vajeni zaspanih uvodov v sezono, se je včeraj zavihtel na visoko peto mesto in s tem napovedal napad na veliki kristalni globus. A pravo dramo je doživljal in zgodbo dneva spisal Anže Lanišek. Je vzorčni primer, kako izkoristiš veliko priložnost, čeprav jo dobiš v zadnjem hipu. Lanišek, ki je za las izpadel v kvalifikacijah za 31. mestom, je bil prepričan, da bo znova predskakalec. Peter Slatnar ga je sicer pri zajtrku dražil, naj ne je preveč, ker obstaja možnost, da bo poljski superšampion Kamil Stoch zaradi poškodbe gležnja, za katero nihče ne ve, kje jo je dejansko staknil, po ekipni tekmi odpovedal še nastop na preizkušnji posameznikov. Ob 9. uri je selektor slovenske reprezentance Goran Janus dobil iz poljskega tabora sporočilo SMS, da Stoch ne bo tekmoval in nato se je začel boj z minutami in telefonskimi klici direktorju svetovnega pokala Walterju Hoferju, da so Laniška tik pred zdajci vendarle uvrstili na startni seznam, servisna služba mu je morala na hitro pripraviti tekmovalne smuči. Čeprav je Lanišek star šele 18 let, se je v slogu rutinerja spopadel z izzivom. Iz skoka v skok je bil boljši in z 21. mestom osvojil sploh prve točke v karieri.
»Hvala Poljakom za športno potezo, da so odločitev sporočili pravočasno in mi omogočili srečen dan. Upam, da to niso prve točke v karieri. Končno sem izkoristil priložnost in unovčil talent, ki ga imam v izobilju. Želim si, da bo šlo odslej le še navzgor. V preteklosti sem bil preveč nestrpen, zato sem imel težave z realizacijo priložnosti za odmeven dosežek. Stvari se izboljšujejo, odkar sodelujem s psihologom Alešem Vičičem,« je bil vidno zadovoljen najmlajši slovenski reprezentant Anže Lanišek, na katerega Janus stavi, da bi bil lahko slovensko presenečenje sezone. Lanišek je najprej igral nogomet v Domžalah. Ko je Rok Benkovič, prav tako doma iz Mengša, leta 2005 postal svetovni prvak v Oberstdorfu, je nagovoril očeta, da ga je vpisal v skakalni klub.
Za SSK Mengeš je bil včeraj zgodovinski dan. Prvič sta dva tekmovalca osvojila točke svetovnega pokala in s tem najbolj razveselila klubskega trenerja Aleša Seljaka. Za 24-letnega Matjaža Pungertarja so točke na prvi tekmi sezone (26. mesto) najboljši začetek svetovnega pokala v karieri. »Glede na to, kako me je krivilo v petek, ko je bilo iz skoka v skok slabše, mi bodo točke dale zagon za nadaljevanje sezone. To je velik dan za tako majhen klub, kot je Mengeš,« je bil vesel Matjaž Pungertar. Jurij Tepeš je za desetinko zgrešil finale. Jernej Damjan (36. mesto) se je posul s pepelom, da je za napako kriv sam.
Če je bil selektor Goran Janus v petek zelo slabe volje, mu je po obeh tekmah vidno odleglo. Ekipa je popravila vtis in kakovost skokov stopnjevala iz dneva v dan. »Vesel sem, da so se fantje po turbulentnem petku borili naprej in niso obupali. Smo konkurenčni ostalim. Imamo lepo izhodišče, da gremo mirno in z veliko potrpljenja naprej ter postopoma dvignemo kakovost. Sezona bo zelo napeta in izenačena, saj so bili tokrat na prvih sedmih mestih tekmovalci iz sedmih različnih držav brez Poljakov. Že z majhnimi napakami si brez finala. Ko si enkrat med najboljšimi 30, pa lepo steče,« je menil Goran Janus. Največ dela je imel, da je prepričal Kranjca v nastop na moštveni tekmi, potem ko je pogorel v kvalifikacijah. »O ultimatu SZS, ki ga je postavila fantom, nočem razmišljati, je vseskozi nekje v ozadju. Prepričan sem, da se bodo stvari uredile do srede in bomo odpotovali v Kuusamo,« je končal Janus, vžgal avto in se podal na 800 kilometrov dolgo vožnjo v domovino.
Potem ko so Nemci v velikem slogu, saj so ob podpori navijačev leteli kot v transu, pokorili konkurenco na moštveni preizkušnji, je na včerajšnji tekmi posameznikov vse dišalo po njihovem nacionalnem prvenstvu. Po prvi seriji so imeli med vodilno šesterico tri tekmovalce in vse je bilo pripravljeno na zmago 19-letnega velikega talenta Andreasa Wellingerja. A v finalu je v vojni živcev največ mirnosti pokazal 25-letni Roman Koudelka. S četrtega mesta se je dobesedno izstrelil na zmagovalni oder, kjer sta mu družbo delala Avstrijec Stefan Kraft in Nemec Wellinger, potem ko je bil najboljši že v kvalifikacijah. V Areni Vogtland so visoko plapolale češke zastave. Klingenthal je dobesedno na meji s Češko, zato so češki navijači uživali, ko je Koudelka s prvo zmago v karieri skoraj na domačem dvorišču pokvaril vnaprej načrtovano slavje gostiteljem.
Koudelka je lani preživel pravo kalvarijo zaradi težav z vratom. Sploh ga ni mogel obračati, ampak je pogledal čez ramo lahko le tako, da se je zavrtel s celim telesom. Največ zaslug za preporod češke vrste ima novi trener, Avstrijec Richard Schallert, ki je v preteklosti že deloval na Češkem. Fantje mu popolnoma zaupajo, zato je očitno vsa reprezentanca v vzponu. »Noro. Poleti sem trdo treniral, stopnjeval kakovost skokov v zadnjem mesecu in v pravem trenutku ujel vrhunsko formo. Upam, da s tem še ni konec mojih zmag v letošnji zimi,« je povedal presrečni Roman Koudelka, ki bo v petek na drugi tekmi sezone v Kuusamu nosil rumeno majico.
