Med junaki mladinskih olimpijskih iger v Nandžingu na Kitajskem so bili prav gotovo slovenski rokometaši, ki so se v domovino vrnili z odličjem najžlahtnejšega leska. Med najboljšimi posamezniki zlate selekcije je bil Gal Marguč, mlajši brat javnosti bolje poznanega rokometnega reprezentanta Gašperja Marguča.
Član Celja PL si lepše popotnice v sezono ne bi mogel želeti. Z izvrstnimi predstavami na Daljnem vzhodu je upravičil zaupanje selektorja Janeza Klemenčiča in bil eden ključnih igralcev moštva. »Kar smo dosegli, je res velik uspeh. Morda se tega niti ne zavedamo, a verjamem, da bomo čez čas le dojeli. Tudi sicer se je v medijih pisalo, da smo favoriti, sami pa smo si za cilj zadali kolajno. Ko si tako daleč od doma, ti niti ne preostane drugega, kot da greš do konca,« se turnirja spominja rokometaš.
Mladinske olimpijske igre pa bodo Marguču ostale v lepem spominu ne le zaradi uspeha, temveč tudi zaradi izjemne organizacije, ki je presenetila ne le njega, ampak tudi preostale udeležence. »Organizacija je bila neverjetna. Že samo odprtje me je pustilo odprtih ust. Kitajci so se potrudili, naš vodja reprezentance pa je celo zatrdil, da je bila organizacija na višji ravni kot na članskih igrah v Londonu,« s pohvalami na račun države gostiteljice ne skopari osemnajstletnik, ob tem pa doda, da si je celovito sliko iger ustvaril šele po končanem tekmovalnem delu.
Rokometaš, ki igra na položaju desnega krila, je imel tako še pred začetkom sezone v svojih nogah že nekaj treningov in tekem, časa za počitek pa zgolj za vzorec. A bojazni, da bi sredi sezone zaradi tega pregorel, ni, zatrjuje. »Utrujenost je bila le ob prihodu domov, vendar je bilo že precej bolje, ko sem prvič spal na svoji postelji in se dobro spočil.«
Marguč ne taji, da je zlato odličje največji uspeh v njegovi karieri, obenem pa upa, da ne zadnji. Kot pravi, je z mislimi že osredotočen na novo sezono, v kateri si bo slačilnico delil z rokometaši prvega moštva. »Želja je, da bi mi bilo ponujenih čim več priložnosti za dokazovanje. Verjamem, da bom maksimalno izkoristil vsako minuto na igrišču,« o kratkoročnih ciljih razmišlja mladenič, medtem ko dolgoročnim še ne namenja preveč časa. Vseeno ne skriva, da je želja igranje v tujini. Pri tem mu je za zgled njegov brat Gašper, ki je letos prestopil k madžarskemu Veszpremu, s katerim se bodo aktualni slovenski prvaki srečali v skupinskem delu lige prvakov.
»Upal sem, da bomo dobili Veszprem in bom lahko zaigral proti Gašperju. Med nama zaenkrat ni prevelikega rivalstva, bo pa drugače, ko bo prišel s klubom v Celje,« se namuzne Marguč, a prizna, da je brat njegov velik vzornik in ima veliko zaslug za to, da je sam vzljubil rokomet. »Velikokrat mi na pomoč priskoči z nasveti in tudi sicer se o rokometu veliko pogovarjava.«
