"S hrvaškimi in bosanskimi borci smo govorili že pred kakšnim mesecem, da pridemo `dol`. Bosanci so nam rekli, naj pridemo 27. julija, ko je pri njih dan vstaje, Hrvati pa so bili kar tiho. Jaz sem jim po telefonu povedal, da bomo 25. maja položili venec našemu tovarišu, ki je padel pred Pečino pri obrambi maršala. Sedaj pa smo dobili obvestilo od bosanskih borcev, da zaradi varnosti ne moremo priti in da naj pridemo 27. julija, ko nas bo na območje Drvarja spremljala mednarodna policija oziroma Sfor, ki nam lahko edini zagotovi varnost. Seveda smo bili zelo jezni, saj smo se pripravljali kar nekaj mesecev in zbirali denar, zdaj pa to," pravi Ivan Hiti.

"Vidite, kaj se dogaja. Ko smo leta 1944 peš odšli iz Slovenije in hodili 10 dni, od tega na začetku nepretrgoma 38 ur, smo lahko šli v Bosno, zdaj pa nam tega ne pustijo," se razburi Ivan Hiti. 12. maja 1942 je namreč skupina slovenskih partizanov, ki jih je vodil Ivan Maček - Matija, odšla iz Baze 24 proti Drvarju, kjer naj bi delovali kot zaščitna enota glavnega štaba partizanske vojske. Pot so prehodili peš, ob desantu pa iz tako imenovane Pečine rešili takratnega vrhovnega poveljnika.

Kot še dodaja Hiti, jim uradne bosanske oblasti odhoda sicer niso prepovedale. O nameravanem obisku so obvestili tudi predsednika Milana Kučana, ker je pri njem tudi domicil njihove partizanske enote. "Kot zdaj kaže, bomo res lahko šli 27. julija, saj je naša dolžnost, da se poklonimo spominu padlih. Veste, jaz sem ostal še edini živ od Slovencev, ki smo bili tam," pravi Ivan Hiti - Igor.