Vesel sem, da sem že dolgo v življenjski formi, da se o tem že dolgo govori, in upam, da se bo še dolgo. V svoji igri nisem skoraj ničesar spremenil, morda sem v primerjavi s preteklostjo za odstotek ali dva mirnejši in bolj zbran. Nimam težav s poškodbami, soigralci in trener mi zelo zaupajo. In v takšnih okoliščinah je skoraj nemogoče igrati slabo.
Medtem ko so Celjani na sredinem derbiju odpravili Maribor, je Montpellier doživel polom na derbiju proti PSG v Parizu – poraz z 20:36.Po enajstih krogih smo imeli devet zmag in dva remija, sredin poraz v Parizu pa je bil prvi v letošnji ligi. A do derbija bi lahko imeli tudi stoodstoten izkupiček, saj smo nespretno in nesrečno remizirali na gostovanjih pri Natesu in Cesson-Rennesu. Toda če bi nam kdo pred sezono ponudil, da bomo imeli po enajstih krogih štiri točke prednosti pred PSG, bi vsi brez oklevanja na to pristali. Na derbiju je PSG prikazal odlično igro in že ob polčasu vodil z 18:9, mi pa smo kljub pričakovanjem, da bomo po nekaj tednih v obrambi spet zaigrali dobro, zatajili. Načrtovali smo, da bomo zvezdniško ekipo PSG spustili na 25 ali 26 zadetkov, saj bi potem imeli upanje na uspeh, a smo jih toliko prejeli že do 40. minute. Toda najpomembneje je, da smo še vedno prvi in da imamo pred Parižani še vedno dve točki prednosti.
Na derbiju sta igrala tudi delno poškodovana Jure Dolenec in Diego Simonet, medtem ko je Borut Mačkovšek še vedno na bolniški.Oba bosta igrala tudi v Celju, le na Mačkovška še ne moremo računati. Jasno je bilo, da Dolenec po šestih tednih premora zaradi poškodbe prepone še ne more biti na pravi ravni, prav tako ne Simonet, ki še vedno čuti bolečine po hudem udarcu nasprotnikovega igralca s kolenom v stegensko mišico in ki je do Pariza izpustil nekaj tekem. A njuno igranje je vseeno dobrodošlo, čeprav le za krajše obdobje na tekmi, predvsem zaradi rotacije igralcev, saj smo zaradi napornega sporeda že utrujeni.
Precej slabše gre vašemu klubu v evropski ligi prvakov, saj je na sedmih tekmah zbral le šest točk.Mislim, da smo se igralci v glavah mogoče malce bolj osredotočili na francosko ligo kot ligo prvakov. A znova je potrebno poudariti, da skupaj s Celjani igramo v najtežji od štirih skupin v letošnji ligi prvakov, v skupini smrti. V dosedanjem delu evropske sezone smo imeli veliko težav s poškodbami: Jure Dolenec, Matej Gaber, Borut Mačkovšek, Diego Simonet… A kljub temu smo na nekaterih tekmah pokazali svojo kakovost, saj smo doma premagali Celjane, v gosteh le za gol izgubili z Veszpremom, čeprav bi lahko zmagali ali vsaj remizirali, odščipnili točko Vardarju… Za konstantnejše uspehe nam manjkata vrhunski igralec ali dva, še posebno v obrambi.
Celjanom bi jutrišnja zmaga podaljšala upanje na uvrstitev med 16 najboljših v Evropi, Montpellieru bi že zagotovila osmino finala.Za oba kluba je tekma zelo pomembna, a za Celjane kakšen odstotek več kot za nas. Z zmago v Zlatorogu bi Celjanom pobegnili na štiri točke prednosti in imeli boljši izkupiček na medsebojnih tekmah, kar pomeni, da bi ugibanja in kombinacije o potniku v osmino finala končali že pred zadnjima dvema krogoma. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da to izpeljemo in da mirno čakamo na drugi del klubske sezone po SP v Katarju. Če pa bodo boljši Celjani, moramo gledati vsaj na to, da izgubimo z manj kot šestimi goli, za kolikor smo slavili v Franciji. Skratka, jutri se lahko veliko stvari razplete ali pa tudi zaplete. A dejstvo je, da sta kluba na približno enaki kakovostni ravni, zato je boj za četrto mesto povsem realen.
Kako se bo vrniti v rojstno mesto, dvorano Zlatorog, igrati proti matičnemu klubu?Zame bo to nekaj posebnega, lepo in hkrati nenavadno doživetje. Super se bo vrniti v rojstno Celje in matični klub, igrati pred svojimi prijatelji in znanci ter družino. Nekdanji soigralec Luka Žvižej mi je sporočil, da bo Zlatorog nabito poln. Že ko sem nosil dres celjskega kluba, gostujočim ekipam nikoli ni bilo lahko igrati v tej dvorani. Svoje soigralce v Montpellieru sem že nekajkrat opozoril, kakšen pekel nas čaka v Zlatorogu.
Kakšen je občutek, ker ste eden tistih, ki lahko jutri dokončno uničijo celjske sanje o osmini finala?Na zadevo lahko gledamo tudi z drugega zornega kota – da morda ne bom uničil celjskih sanj, ampak jih bom uresničil Montpellieru. Če bi razmišljal v smeri, da skušam Celjanom preprečiti napredovanje v osmino finala, bi na igrišču skoraj zagotovo pregorel. Potrebno se bo maksimalno pripraviti na tekmo in kljub različnim dejavnikom stoodstotno zbrati, čustva skušati potisniti čim bolj na stran in potem bo vse lažje. Jasno pa je, da se vsak profesionalni športnik bori za svoj klub, navijače… Zato se po športni plati nadejam, da bom z Montpellierem Zlatorog zapustil s pozitivnim rezultatom.
In kakšen sprejem celjskih navijačev pričakujete?Uh, ne vem povsem natančno. Ko sem bil nazadnje v Zlatorogu v dresu nasprotnega kluba, sem s tribun slišal tudi nekaj žvižgov. Vendar mislim, da je bilo to zaradi takratne čudne situacije v Celju, ko nas je veliko igralcev klub zapustilo sredi sezone. Upam in želim si, da bi celjska in slovenska javnost tako mene kot ostale Slovence pozdravili z velikim aplavzom, čeprav prihajamo – če se slikovito izrazim – v dresu »sovražnikov«. S tem bi Slovenci tudi na najboljši možni način pokazali Francozom, da znamo svoje športnike spoštovati in ceniti.
