Letošnji Roland Garros je postal pokopališče favoritov. Nov zvezdnik, ki se je poslovil v prvem tednu turnirja, je Roger Federer, veliki junak pa Ernests Gulbis. Latvijec je v skladu s svojim vihravim značajem uporabil vse trike, da je prišel do zmage. Najprej je zlomil lopar, da je sprostil svojo slabo energijo in kasneje vzel še zdravniški premor, da je prekinil Federerjevo dobro energijo. Seveda z njegovim hrbtom ni bilo nič narobe, toda nekaj minut oddiha v skritih hodnikih pariškega stadiona je prineslo želeni učinek. Gulbis je v trenutku postal tarča ostrih kritik, toda komu mar? Gulbisu že ne, tako kot mu ni bilo še nikoli v življenju.
Gulbis je že vrsto let posebnež teniškega sveta, kar nikakor ni lahek zalogaj, saj v tenisu posebnežev nikoli ni manjkalo. Malce poseben je morda zato, ker mu je bilo že v zibelko položeno vse. Gulbis do drugih ne čuti nobenega spoštovanja, vedno in povsod gleda le nase. Morda so mu takšno razmišljanje vcepili starši, ki so bogataši in so ga poimenovali po pisatelju Ernestu Hemingwayu. Oče je sicer uspešen poslovnež, mama pa gledališka igralka. Po mamini strani ima dedka, ki je nekdanji priznani latvijski filmski igralec in režiser, po očetovi strani pa dedka, ki je z latvijskim klubom ASK Riga pred davnimi desetletji osvojil košarkarsko evroligo.
Prevaža se s helikopterjem, podmornico in vesoljsko ladjo
Družina Gulbis je v Latviji med najbolj poznanimi in se ves čas pojavlja v rumenih medijih. »Sovražim slavo in prepoznavnost,« je priznal 25-letni Ernests Gulbis, ki medijev ne spremlja že nekaj let. »Zares bi rad videl, da me ne bi nihče poznal, še posebno v moji državi. Vedno, ko grem ven, se ne morem povsem sprostiti, saj vem, da me vsi gledajo in preučujejo moje obnašanje,« je dodal. Njegova želja se sedaj zagotovo ne bo uresničila. Kajti po zmagi nad Federerjem so ga spoznali še tisti, ki ga pred tem niso.
Čeprav ima po mamini strani igralske gene, je prepričan, da sam po koncu kariere zagotovo ne bo gledališki ali filmski igralec. »Igram že vseskozi na teniških igriščih, zato tega ne bom počel tudi po koncu kariere. Upam, da bom našel kaj tako zanimivega, kot je tenis, le da bo manj tekmovalnega naboja,« je dejal Gulbis, ki zase pravi, da nikoli ne more ostati na istem mestu več kot pet minut. Po eni od govoric, ki je krožila o njem, naj bi na turnirje potoval z zasebnimi prevoznimi sredstvi, a Gulbis je na ta namigovanja odgovoril, kot zna le on. »Res je. V lasti imam helikopter, podmornico in vesoljsko ladjo.«
Najvišje na lestvici ATP je bil na 17. mestu, kar je tudi njegova trenutna uvrstitev. Za končni cilj si je zadal prvo mesto, toda Gulbis je bil do sedaj v središču pozornosti predvsem zaradi svojega obnašanja. Zunaj igrišč prah dviguje z izjavami, na njem pa z neprestanim uničevanjem loparjev, kar je počel tudi včeraj proti Federerju. »Zlomim približno od 60 do 70 loparjev na leto. Ko grem v tovarno in vidim, kako jih izdelujejo, mi je malce žal. Vse je namreč narejeno ročno, saj delavci za svoje igralce naredijo vse. Vseskozi razmišljajo o nas, nato pa pride takšen idiot, kot sem jaz, in vse zlomi,« se je pokesal.
Nehal kaditi, piti in pozno vstajati
Bistveno slabše mu je šlo lani, ko je celo izpadel iz elitne stoterice, kar ga je precej živciralo. »Res sem jezen, ko vidim, kdo vse je v elitni stoterici, jaz pa ne. Med najboljših sto so nekateri fantje, ki jih sploh ne poznam. Za nekatere celo mislim, pa mi oprostite, da niti ne znajo igrati tenisa. Zagotovo sem precej boljši od njih, kar je zdaj moja motivacija,« je povedal. Kasneje se je res hitro vrnil med sto najboljših, svoj recept za uspeh pa je tudi javno razkril. »Nehal sem kaditi, piti in pozno vstajati,« je dejal v svojem slogu.
Znašel se je tudi že na nasprotni strani zakona. Aretiran je bila leta 2009 v Stockholmu, ker naj bi domnevno nagovarjal prostitutke. Potem ko je plačal manjšo kazen, je hitro odkorakal na prostost. »Zelo sem se zabaval, toda na Švedskem me ne bodo več videli. Če hodiš po cesti in se pogovarjaš z dekleti, te takoj vržejo v ječo, kar ni normalno. Je pa bila zabavna izkušnja. Vsak bi moral iti v življenju vsaj enkrat v ječo,« je dejal.
Veliko rajši se odpravi v Rotterdam, za kar poda povsem enostavno razlago: »Všeč mi je, da je v tem mestu dovoljeno kaditi marihuano. Na žalost teniški igralci tega ne smemo početi, toda všeč mi je takšno razmišljanje.«