»V meni je tudi nekaj sprinterke, kajne? Nekaj tistega, kar ima Petter Northug. Pred našo tekmo sem si ogledala njegovo slavje. Videla sem, z gesto ga nisem želela posnemati,« se je Lea Einfalt razgovorila po petem dnevu tekaške turneje Tour de Ski v Toblachu. V zaključku petnajstkilometrske zasledovalne preizkušnje je na stadionu tekačic Santer v slogu norveškega zvezdnika švignila mimo desetih, to pospremila z razposajeno zmagovalno gesto in nazorno pokazala vtise sijajnega nastopa, s katerim se je kot 32. na dotik približala najboljši trideseterici.
V dolini pri zadnjih slovenskih kozolcih, kjer je Petra Majdič pred štirimi leti dosegla zadnjo od šestih zmag na Tour de Ski, je znova kot tretja najhitrejša med mladimi U23 opozorila na izjemen potencial, vreden sanj dosežkov najboljše tekačice vseh časov. Tekačica Triglava je z 22. časom dneva dosegla drugi dosežek kariere. Na njeno razočaranje pa pravilo FIS ne predvideva točk svetovnega pokala za dosežke dneva, na nedeljski tekmi v istem formatu pač.
Tekačica iz Zbilj je imela to etapo že prej obkroženo, a seveda ne tako debelo kot zadnjo kraljevsko. »Meni je bilo težko. Zaradi skupine nisem zmogla teči v svojem ritmu. Skoraj vseskozi sem morala na polno, se zaganjati, iskati prostor, se prerivati. Zaradi ozke smučine je bilo veliko skakanja po smučeh in palicah,« je opisala tek v veliki zasledovalni skupini. Zasledovalna tekma Toura ima to posebnost, da vse tekačice z večjim zaostankom, kot je bil tokrat šest minut (27. mesto), spustijo skupaj in čas matematično korigirajo. Ker je z izjemo Američanke Randallove in Francozinje Huguove premagala vso dvajseterico začelja, je bila tega vesela.
Z gesto je skoraj zasenčila Pettra Northuga, ki je z nazornim potegom rdeče startne številke opozoril na sponzorja tekme, ki je, seveda ne naključno, tudi njegov osebni sponzor. Zvezdnik je v »turbo« zaključku znova premagal rojaka Martina Sundbya, Šveda Calla Halfvarssona in Rusa Evgenija Belova, a prej ni želel pomagati pri narekovanju ritma, s katerim so sicer pokopali upanje drugih zasledovalcev za končno zmago, zato mu jezni Rus tudi ni želel čestitati za zmago. In sprožil dodatni vihar.
Preživijo najbolj žilavi. Jeklena Marit Bjoergen nima enake. Z novim najboljšim časom dneva, zmago številka 89, peto zapored in še povečano prednostjo pred norveškima kolegicama Wengovo in Johaugovo je že zapisana v zgodovino Tour de Ski. Le nesreča ali bolezen lahko prepreči, da bi v nedeljo prejela edino veliko manjkajočo lovoriko v zares bogati karieri. »Prezgodaj je še slaviti. Še dolga je pot. To bo boj do konca,« je kraljevsko ponižna. V soboto v dolini maratona Marcialonga sledi še preizkušnja s skupinskim startom v klasiki (10 km), v nedeljo pa najbolj posebna od vseh preizkušenj, ki vseh devet let zaznamuje novoletni tekaški tour, vzpon na smučišče Alpe Cermis. Večina se tega zaradi naporov dolgo boji, ne pa slovenska novinka. »V petek malo počijemo, v soboto še klasiko zgaram, nedeljo pa komaj čakam. Zanimivo bo. Niso daleč spredaj,« je motivirana Einfaltova. Med trideseterico je od slovenskih tekačic poleg Petre Majdič le lani končala še Barbara Jezeršek (29. mesto).
»Sedaj me edino še skrbi, kakšno bo vreme na sobotni tekmi,« je trener Marko Gracer opozoril na okoliščine, ki bi otežile nalogo garaški servisni ekipi in preprečile sanje mladi dami. Ob tem je obupal, da bi Alenko Čebašek (34. čas dneva, 37. skupno) zmogel še enkrat pregovoriti . »Že nekaj dni govorimo domov in v nedogled to ne gre,« je s psihološkim pristopom obupal. »Alenko je potrlo še to, da je padla na spustu pred ciljem, sicer bi pritekla v skupini z Leo. Verjetno je zanjo res bolje, da naslednjih nekaj dni izkoristi za priprave na estonski sprinterski konec tedna. Z najmlajšo pa nadaljujejo. Mladi so neuničljivi,« je zaključil Gracer in kot šofer na poti v dolino Fiemme popihal na dušo samozavestne mlade sopotnice. Čebaškova pa je za vožnjo domov poprosila tehničnega delegata FIS Uroša Ponikvarja, ki je poln novih zanimivih zgodb obrnil avto blizu izvira Drave, da je prisedla. In dobil je vpogled v dogajanja Blejke, ki se ne vidi vedno: »Avstrijka Nathalie Schwarz me je na ovinku odrinila, da me je grdo vrglo s proge. Na travo. Pa tako dobro sem tekla, uživala sem, nič se nisem posebej mučila. Za konec bi še malo sprintala z Leo. To me je še dodatno razjezilo in sem strgala še edini tekmovalni dres. Vseeno sem zadovoljna. Zanimiva izkušnja.«
