Marit Bjoergen je bila na nordijskem svetovnem prvenstvu v Falunu okronana za kraljico smučarskega teka. Še ne 35-letna Norvežanka je prvi vrhunec doživela že na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ko je s šestimi zlatimi kolajnami postala najuspešnejša zimska olimpijka. Po Sočiju je bilo osrednje vprašanje, ali bo na večni lestvici najuspešnejših smučarskih tekačic postala vodilna tudi na tekmovanjih za svetovno prvenstvo, kjer je pred začetkom bojev v Falunu vodila Rusinja Jelena Vjalbe.
Kot otrok je okopavala krompir
Bjoergnovi je uspel veliki met na štafetni tekmi. S štirinajsto zlato kolajno se je po številu prvih mest resda šele izenačila z Vjalbejevo, vendar je v skupnem seštevku odličij od tekmice uspešnejša za štiri kolajne. Bjoergnova se je hipoma zahvalila sotekmovalkam v reprezentanci, brez katerih ji mejnik (še) ne bi uspel. »Ker so dekleta opravila veliko delo, sem imela dovolj prednosti za sproščen tek. Zelo smo zadovoljne, da smo rojakom v domovini omogočile zadovoljstvo ob uspehu,« je dejala neuničljiva športnica, ki je v svetovnem pokalu zbrala že jubilejnih devetdeset zmag.
Marit Bjoergen je smučarska tekačica z jekleno voljo. Delovnih navad se je naučila že v rani mladosti, ko je morala kot otrok delavskih staršev v majhnem skandinavskem mestu Rognes blizu Trondheima sodelovati pri opravilih na njivi, kot je okopavanje krompirja. Bila je aktivno dekle, ki je vzljubilo več športnih panog. Ukvarjala se je tudi z nogometom in rokometom, največje užitke pa je od vselej doživljala v smučarskem teku. Že pri sedmih letih je začela tekmovati v najnižjih kategorijah in bila nepremagana kar do svojega trinajstega leta na neki preizkušnji na Švedskem. Na mladinski tekmi FIS se je njeno ime prvič pojavilo leta 1999, ko je tudi debitirala na svetovnem prvenstvu.
Bo vztrajala do Pjongčanga?
Prvo odličje na šampionatu je osvojila leta 2003, pred pol desetletja pa so ji v domovini podelili kolajno Holmenkollna, ki velja za najžlahtnejše priznanje za najboljše norveške športnike. Letos je bila najboljša na tekmovanju Tour de Ski, kar ji doslej še ni uspelo. »O številu kolajn in dosežkov bom lahko razmišljala šele po končani športni karieri. Za zdaj mi vse lovorike ne pomenijo prav veliko,« je nekoč dejala Marit Bjoergen, ki si je za življenjskega partnerja izbrala norveškega nordijskega kombinatorca Freda Börreja Lundberga. Norveška športna javnost ugiba, ali bo Marit Bjoergen šla po stopinjah slavnega rojaka Oleja Einarja Bjoerndalna in pri skoraj dopolnjenih štiridesetih letih nastopila na naslednjih zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu 2018.
»Štiriletno obdobje je zelo dolgo. V tem času se ne bom pomladila,« je ob robu dogajanja v Sočiju rekla Bjoergnova in nakazala možnost, da bo kariero vendarle sklenila še pred Pjongčangom. »Morate me razumeti, da razmišljam tudi o družini. Rada bi postala mama, kar ni mogoče, če se aktivno ukvarjaš z vrhunskim športom. Kdor pozna moj značaj, bo vedel, da smučarskega teka ne morem opravljati z devetdesetimi odstotki zavzetosti,« je dejala. Vprašanje je tudi, kako ji bo v prihodnje služilo zdravje, potem ko je imela leta 2012 težave s srcem.
Pred petimi leti je zaradi astme jemala zdravila, ki so bila na listi prepovedanih substanc, vendar jih je protidopinška agencija kasneje označila za dovoljena. V času olimpijskih iger v Vancouvru 2010, kjer je osvojila pet kolajn, jo je ravno zaradi tega ostro kritizirala njena velika tekmica, Poljkinja Justyna Kowalczyk. »Marit nikdar ne bi bila tako uspešna, če ne bi jemala teh zdravil,« je razlagala Kowalczykova. Lani so Bjoergnovi podelili častitljivo nagrado za ferplej. Komisija je smučarsko tekačico označila za žensko širokih etičnih načel s poštenim obnašanjem na športnem prizorišču. »Marit je dolga leta pravi vzor mladim športnikom in športnicam. Je velikodušna oseba in prava ambasadorka športa in športnega življenja, kar na Norveškem zelo cenimo. Veseli me, da so njen športni duh in udejstvovanje prepoznali tudi v svetu,« je pojasnil predsednik norveške smučarske zveze Erik Roste.