Medtem ko Slovenija slavi osem medalj na zimskih olimpijskih igrah in številne druge vrhunske uvrstitve, je manj znano, kje so se kolajne kovale, ko so bili Tina Maze, Peter Prevc, Žan Košir, Vesna Fabjan in Teja Gregorin najstniki z veliko talenta in volje do dela. Trije od njih (Prevc, Košir in Fabjanova) so hodili na isto srednjo šolo. Obiskovali so Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju. Ta je bržčas trenutno najuspešnejša slovenska olimpijska srednja šola. V Sočiju je tekmovalo 14 športnikov, ki so hodili v to šolo. Poleg treh dobitnikov kolajn še Barbara Jezeršek, Rok Perko, Maja Vtič, Marjan Jelenko, Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Eva Logar, Žiga Pavlin, Robert Kranjec, Mitja Oranič in Gašper Berlot.
Prevc je bil dober matematik
V Kranju so neizmerno ponosni na svoje uspešne športnike. Pravijo, da je tako velik uspeh rezultat združenja sistema in naključij. Sistem so vzpostavili v šoli, naključje pa je bilo, da se je v Prešernovo gimnazijo steklo toliko športnega talenta. Pomočnica ravnateljice in učiteljica matematike Tanja Ahčin pravi, da so imeli vedno posluh za težave, s katerimi se sreča vsak mlad športnik. Tisti, ki se resno ukvarjajo s kakšno športno panogo, ne morejo biti vseskozi prisotni pri pouku, zato potrebujejo posebno pozornost, razumevanje in tudi pomoč. »Razumemo, da so včasih utrujeni in da potrebujejo poseben način dela, a je to daleč od potuhe. Gre za sodelovanje na človeški ravni. To je naše prvo vodilo. Individualno delamo z njimi, jih pripravljamo na različne naloge. Spremljamo jih kot celovite osebe,« je povedala Tanja Ahčin, ki je učila enajst od 14 udeležencev olimpijskih iger v Sočiju. Še posebno dobro sodelujejo s skakalci in nordijskimi kombinatorci. Ti trening na skakalnici dopolnjujejo z vadbo v šolski telovadnici, nekateri stanujejo v internatu in hodijo v gimnazijo. Ker so vsi objekti blizu drug drugega, ne izgubljajo časa z vožnjo.
Z razvojem interneta je mogoče tudi učenje oziroma opravljanje testov prek svetovnega spleta. Peter Prevc, ki je mlajši od Koširja in Fabjanove, je to možnost že lahko izkoriščal. Ahčinova se spomni, kako je opravil matematični test med koncem tedna, ki ga je preživel v Lahtiju, kjer je takrat prvič v karieri osvojil točke za svetovni pokal. »Temu sva rekla test čez Evropo. Dogovorila sva se za preverjanje znanja ob devetih zvečer. Bil je dobro pripravljen. Pri dijakih nisem videla teženj, da bi nas želeli prinesti naokrog. Vedo, da se morajo truditi na vseh področjih, če hočejo biti vrhunski,« je dodala in nanizala še kup pohval na račun Petra Prevca, ki mu je šla matematika dobro. Njegova nekdanja profesorica meni, da bi se dobro znašel v kateri od naravoslovnih ved. Skakalec iz Dolenje vasi se je v intervjujih izkazal s kratkimi in jedrnatimi odgovori, a s precejšnjo sporočilno vrednostjo. Včasih so njegove misli šaljive, drugič pronicljive, tretjič mora človek dvakrat pomisliti, preden ugotovi, kaj je želel sporočiti. Očitno je bil takšen že kot dijak: »Peter je zelo inteligenten fant. Hkrati je prijazno hudomušen. Ve, kje je meja. Ve, kdaj je čas za delo in kdaj za šalo.« Čeprav pravi, da človek nikoli ne ve, kaj mu prinese življenje, je prepričana, da glede na Prevčev značaj ni nevarnosti, da bi ga priljubljenost zapeljala po klancu navzdol, kot se je zgodilo nekaterim športnikom pred njim.
Za Vesno Fabjan gimnazija kot olimpijske igre
Medtem ko je spomin na Prevca v srednješolskih klopeh še svež, je več let (približno deset) minilo, odkar sta gimnazijo obiskovala 28-letna Vesna Fabjan in 29-letni Žan Košir. »Vesna Fabjan je bila zelo delavna. Štiri leta sem jo učila matematiko, še vedno sva v stiku. Zanjo je bila gimnazija kot štiriletno obdobje, ki se konča z olimpijskimi igrami, kar je pri nas matura. Delala je sistematično, z majhnimi koraki do vrha, tako kot v športu,« se spominja. Pravi, da sta si bila Fabjanova in Žan Košir s tega vidika podobna. Oba sta morala prestati marsikaj, da sta dosegla olimpijsko slavo. »Žan je moral veliko doživeti, preden mu je uspelo. Deskanje na snegu ni tako izpostavljen šport kot nekateri drugi. Z disciplino in voljo je napredoval.«
Dela v okolju, naklonjenem športnikom, se veselijo tudi tekmovalci in tekmovalke. Vsaj tako je bilo mogoče razbrati iz pogovora z Vesno Fabjan, ki že pridno trenira, ko bo priložnost za to, pa bo z veseljem sedanjim dijakom pokazala bronasto kolajno in z njimi delila svoje izkušnje. »Profesorji so razumeli, da šport zahteva veliko napora in odrekanja. Pomagali so mi, da je bilo malo lažje usklajevati športne in šolske obveznosti. Seveda sem morala vseeno nadoknaditi, kar sem pozimi izpustila,« je dejala Vesna Fabjan, ki se je ravno v srednješolskih dneh naučila odgovornosti. Zjutraj je bila v šoli, popoldne na treningu in tako dan za dnem. »To so dragocene življenjske izkušnje,« je dodala in se spomnila, da je imela najmanj težav ravno z matematiko, kajti profesorica Ahčinova je pokazala največ razumevanja za njeno športno kariero. Fabjanova se je po srednji šoli vpisala na ljubljansko ekonomsko fakulteto, a se je kmalu zaposlila v carinski upravi, za študij pa zaradi številnih treningov ni bilo časa. Več ga bo po karieri. Najbolj jo zanima fizioterapija.
