Družina Urnaut iz Kotelj na Koroškem je najbolj poznana in najuspešnejša odbojkarska družina pri nas. Zanimivo, da se vsi njeni člani ukvarjajo z odbojko, vsak pa ima svojo zgodbo. Zdajšnji kapetan slovenske reprezentance Tine Urnaut tako ni imel veliko premišljevati, ko se je med kopico športnih panog odločil ravno za odbojko.
Začetki na dvorišču pred hišo
Njegov oče Adi je bil na svetovnem prvenstvu v Moskvi v Rusiji izbran za najboljšega napadalca, odbojkarska delavca sta tudi Tinetova starejša brata. Andrej je trenutno trener Salonita iz Anhovega, Matjaž pa v Franciji opravlja tako igralsko kot trenersko funkcijo. Njuni boljši polovici in sinovi ter hčerke so prav tako povezani z odbojkarsko žogo, pa tudi Tinetova mama, ki je z logističnimi sposobnostmi pomagala sinu v pripravah na sezone. »Največ sem se zagotovo naučil od očeta. Še preden sem se vpisal v osnovno šolo, sva trenirala pred hišo, obenem pa sem hvaležen tudi drugim članom družine, saj sem od vsakega pobral nekaj znanja,« pove 24-letni Tine Urnaut, ko ga vprašamo o začetkih njegove poti.
Že od nekdaj je veljal za velikega športnega upa, celo za čudežnega dečka slovenske odbojke. To vlogo je sprejel normalno. Nikdar ni letel nad oblaki. »Lepo je, ko v časopisu prebereš kaj lepega o sebi, vendar to je bila bolj pohvala za ves trud in dodatna spodbuda za prihodnost. V življenju sem vedno našel dovolj motivacije,« je dejal. Pri motoričnih sposobnostih mu je pomagalo, da je treniral več panog hkrati, ko je zelo zgodaj začel z alpskim smučanjem, nogometom, košarko, plavanjem… »Vse je potekalo zelo hitro. Spomnim se, kako sem s smučišča šel naravnost v ravenski bazen in opravil plavalni trening. Ogromno izkušenj sem pridobil v tem obdobju. Ko sem odraščal, ravno zaradi tega nisem imel nikakršnih težav. Hvaležen sem staršem, da sta me vpisala v vse možne krožke in tečaje,« je pojasnil.
Tine Urnaut je eden redkih športnikov, ki so že z devetnajstimi leti postali kapetani državne reprezentance. Običajno je vloga kapetana namenjena izkušenim igralcem, ki so si že ustvarili avtoriteto v slačilnici. »Priznam, da na začetku ni bilo ravno najlažje. Težko je, ko si kapetan, tvoji soigralci pa so deset ali celo petnajst let starejši. Ko so mi zaupali to pomembno vlogo, se nisem spremenil. Kot vedno sem želel pomagati ekipi po svojih najboljših močeh. Vedno sem imel pred seboj cilj, da se moram čim bolj potruditi. Zdaj sem že malo bolj uveljavljen in lahko rečem, da so me v reprezentanci odlično sprejeli v vlogi kapetana,« je razložil Urnaut. Uspešen kapetan je po njegovem mnenju tisti športnik, ki zna dobro komunicirati znotraj ekipe, in tisti, ki zna reagirati v težkih situacijah ter zmore obdržati hladno glavo. Vse to so tudi njegove karakteristike.
Po značaju nerad izgublja, a poudari, da se porazi razlikujejo med seboj. »Ko je nasprotnik boljši, mu lahko le čestitamo in odidemo na trening, da izboljšamo kondicijo in ga skušamo premagati na naslednji tekmi. Sem pa že od malih nog vedno rad zmagoval. Ko smo s prijatelji igrali po igriščih, sem vedno naredil vse za zmago,« se spominja. Zanimivo, da je imel visoke ambicije že pri desetih letih, ko je sanjal o prestopu v Italijo, obljubljeno odbojkarsko deželo. »Ko sem podpisal za ACH Volley, sem jim povedal, da si želim na Bledu ostati sezono ali dve, potem pa bi šel na tuje. Žal se je pri prestopu v Italijo nekoliko zavleklo, saj pri naših zahodnih sosedih ni prostora za tujce, ki so mlajši od enaindvajsetega leta. Ravno zato smo se tedaj dogovorili, da me Piacenza za eno sezono posodi k Olympiacosu v Grčijo. Odločitev je bila pravilna,« pravi.
Glenn Hoag ga je zvabil v Turčijo
V Grčiji se je prvič spoznal s hujšim pritiskom, saj so bile ambicije kluba z obilo tradicije velike. Urnautu je uspelo v vseh pogledih, saj je Olympicaos po desetih letih osvojil naslov grškega prvaka, po devetih letih pa se je veselil še pokalne lovorike. To je bilo odlično leto zanj in izvrstna odskočna deska pred preizkušnjo v Italiji, od koder je nato odšel na Poljsko in se kasneje znova vrnil na Apeninski polotok. »V Italiji sem res užival. Zelo mi ustrezata okolje in način igranja odbojke. V tej deželi zelo dobro delajo z mladimi, a se v zadnjem času pozna gospodarska kriza. Pred prihodnjo sezono nekateri klubi napovedujejo krčenje proračunov, zato je spet kar pravi čas za selitev. Izredno vesel sem, da bom odslej dobival priložnost v Turčiji pri prvaku Arkasu,« je dejal. Na jugu Evrope ga bo treniral nekdanji slovenski selektor Glenn Hoag, ki je izdatno pripomogel k temu, da bo Urnaut kmalu spoznal odbojkarsko Turčijo, kjer imajo vse večje ambicije.
Kot pravi, lahko v vsakem klubu igrajo po trije tujci, zato je konkurenca velika. Nekateri najboljši igralci že trkajo na vrata turških klubov. Med njimi sta recimo znana Brazilca Murilo Endres in Dante Amaral, za katera naj bi se zanimal Halkbank iz Ankare, kjer je trener predzadnji slovenski selektor Veselin Vuković. No, Arkas je z menedžerjem Tineta Urnauta vzpostavil stik v začetku aprila, pogovori pa so hitro stekli. Verjetno bo v Turčijo odpotovalo tudi Urnautovo dekle, ki jo je spoznal v Italiji. Še preden pa se bosta odpravila novim športnim izzivom naproti, kapetana naše reprezentance čakajo obveznosti na fakulteti za šport. Pred pisanjem diplomskega dela ima še nekaj izpitov, ki jih namerava opraviti poleti. Študij na daljavo mu uspeva, zahvaljuje pa se profesorjem, saj lahko izpite opravlja prek interneta ali celo skypa.
