»Lep teden je bil,« se mu je še bolj na široko kot običajno smejalo včeraj v Barceloni na koncu 94. dirke Po Kataloniji, čeprav v zadnjih dveh etapah zaradi prevlade ubežnikov ni dobil še ene priložnosti in ni pripeljal do končnega cilja zadnje etape na Montjuic. Luka Mezgec je bil eden osrednjih junakov katalonskega tedna. Tri etapne zmage na eni od največjih enotedenskih dirk na svetu so ga dvignile v sfero zvezdnikov. Trojček zmag je zelo težko dosegljiv. »Tudi največja imena kolesarstva so se začela pogovarjati z mano. Z nekaterimi, kot Contadorjem in Sanchezom, sem se med etapami kar razgovoril. V skupini med dirko pa so mi dali veliko več prostora in mi s tem pokazali spoštovanje,« je pripovedoval med potjo domov z dvema majicama vodilnega v torbi.
Luka Mezgec je s katalonskim trojčkom zmag na najbolj nazoren način potrdil preobrazbo od najboljšega slovenskega gorskega kolesarja v krosu, ki je še lani na državnem prvenstvu v maratonu osvojil drugo mesto, do enega najhitrejših cestnih sprinterjev na svetu. Preobrazba, ki ji v svetu ni para. »V ekipi so seveda zadovoljni in govorijo o presežkih. Zdaj imajo tri vrhunske sprinterje,« je navrgel o vzdušju v nizozemski ekipi do njegovih uspehov. Tudi sam se še kako dobro zaveda, da bo s temi uspehi še tesneje ob boku Johnu Degenkolbu in Marcelu Kittlu, mladima Nemcema njegovih let, ki sta že slavila sprinterske etape na Touru, Giru in Vuelti. Degenkolb pa je včeraj slavil še na klasiki Gent–Wevelgem. Ekipa Giant-Shimano (lani Argos-Shimano) slovi po klubski strategiji, izrazito naklonjeni hitrim kolesarjem na račun zapostavljanja skupnega seštevka etapnih dirk. Če so Nemca pripeljali kot velika upa, je Mezgec njihov glavni zadetek na loteriji.
Veliki trojček še razmeroma mladih sprinterjev pri 25 letih je že udaren na vseh dirkah. V deželi z največ kolesarji, na Kitajskem, je Mezgec že njihovo udarno ime. Lani oktobra je slavil v prestižni pekinški etapi dirke Po Pekingu od Trga nebeškega miru do olimpijskega stadiona Ptičje gnezdo in s tem dosegel svojo prvo zmago v svetovnem nizu WT. Med Kitajci se počuti kot doma. V sezoni 2012 je še v dresu kranjske Save nanizal kar pet etapnih zmag na dirki Okoli jezera Quinghai, drugi največji etapni dirki na Kitajskem, in po zaslugi tega tudi dobil mesto v ekipi Argos-Shimano. Hitro so spoznali, da bi bil po sposobnostih najbolj primeren za ključnega moža v sprinterskem vlaku. A na njegovo srečo tudi ugotovili, da za to vlogo ni najbolj primeren, ker je presuh in za njim ni veliko zavetrja, zato je najbolje, da delajo zanj, saj se tudi tekmeci v zavetrju težko skrivajo.
Da bo Piko, kot ga kliče njegova srčna izvoljenka Renata, to pomlad še bolj zacvetel, je bilo pričakovati po uspešnem zimskem pripravljalnem obdobju. Na klubskih pripravah, ki jim v tej ekipi namenjajo izrazito veliko pozornosti, je premagoval zvezdnika Degenkolba, v maksimalni moči se je še bolj približal magični meji 2000 vatov. Mezgečeva velika prednost je vzdržljivost. Zmore veliko hitreje čez klance, kar je dokazal tudi na katalonski Volti v družbi hribolazcev Joaquina Rodrigueza, Alberta Contadorja, Tejaya Van Garderena, Naira Quintane in Chrisa Frooma, največjih zvezdnikov etapnih dirk. Mimogrede, mladi Jan Polanc jih je presenetil v zadnji etapi na Montjuic in s šestim mestom, tik za ubežniki, osvojil največji uspeh med profesionalci. Poleg tega Mezgec lahko visoko hitrost v sprintu vzdržuje veliko dlje. Torej karakteristike, ki so bile kot nalašč za razgibane katalonske etape. Zdaj bo zelo zanimivo videti, kako se bo znašel v direktnem boju z najhitrejšimi kolesarji na svetu na bolj ravninskih etapah, na dirki Po Romandiji in italijanskem Giru, naslednji preizkušnji v koledarju.
»Ali Slovenec še ni zmagal na nobeni etapi na Giru? Moj prijatelj Hempi tudi ne?« je vprašal lani, ko je prvič kot raketa v ciljnem sprintu lanskega italijanskega Gira priletel za »raketo z Mana«, Markom Cavendishem, in kot največje odkritje tritedenske dirke začel nizati že znameniti trojček tretjih mest. Zaradi nepoznavanja kolesarske zgodovine bi ga lani postrani pogledala vsaj prvi trener in vseživljenjski učitelj Bojan Ropret in po zaslugi povabila med cestne kolesarje v Radensko vizionarski prijatelj Andrej Hautpman. Bivša profesionalna kolesarja visoko na lestvici najboljših vseh časov, ki se jima je Luka po teh uspehih v Kataloniji zelo približal. Maja bo njegovo vprašanje znova aktualno. Na Giru s ciljem zadnje etape v Trstu se Balboa lahko še s kakšnim odstavkom še bolj opazno vpiše v zanj doslej manj nepoznane anale kolesarstva.
»Vse dobro se enkrat povrne«, je njegova modra misel. Ima vse karakteristike, »da mu v kolesarstvu ne bo hudega«, kot se je o njem izrazil Hauptman. Bister in preprost, ki mu tudi zvezdništvo ne bo stopilo v glavo. Je odprt, komunikativen, kar se je takoj pokazalo tako v nizozemski ekipi pri sodelovanju in komunikaciji z mediji. Rak po horoskopu s šaljivo noto hitro najde stik, zato ima širok krog zvestih navijačev, med katerimi je najbolj goreča njegova Renata, ki ga je pripeljala v Kamnik, mesto v naročju planin, in katere cestni napisi »Piko« na trasi dirke Po Sloveniji 2011 v klancih nad Kamnikom še niso čisto zbledeli. Novi cestni napisi bodo verjetno nad Trstom: »Piko je naš.«
A to je le delček v njegovi zanimivi zgodbi, ki iz leta v leto dobiva boljšo podlago za filmski scenarij. Vse se je začelo z nekim drugim filmom, zgodbo o Rockyju. »Že od malega sem rad gledal akcijske filme. Seveda predvsem tiste s športno tematiko. Odlomke, ko je šlo denimo za trening kot priprave na akcijo, sem vrtel znova in znova. Tudi Rockyja,« je razkril svojo inspiracijo, zaradi česar je v gorskokolesarski dobi tudi dobil ime Balboa. Rocky Balboa, filmski lik, ki ga igra Sylvester Stallone. »Žal so doslej posneli le en pravi kolesarski film,« je lani pripomnil poznavalsko. Za drugi film je scenarij za uvodni kader znan. »Prvo kolo so mi ukradli. Potem sem bil kar nekaj časa brez. Za birmo sem dobil novo. Lepo, vrhunsko za tisti čas. Ko sem se s tem prikazal v vasi, so me prijatelji, vsi nekaj let starejši od mene, začeli zbadati, češ le kaj mi bo to. Kaj hujšega. In še zdaj se dobro spomnim, da sem jim zabrusil, da bom dokazal, da sem ga vreden. In začel sem se voziti. Malo sam, malo s svakom. In v tistem času sem tudi bral knjigo o Armstrongu. Spomnim se, da sem prebral nekaj strani in oddirjal na Jezersko. Popoldne še nekaj strani in še enkrat na Jezersko. Tedaj seveda še nisem bil v klubu,« je opisoval začetke pred včlanitvijo v prvi klub KD Bambi. Začetke, ki se lahko ponavljajo znova in znova kot vzor in dokaz, da se lahko s talentom, delom in druščino pravih ljudi, z znanjem in srčnostjo veliko naredi tudi globalno. Za pravi motiva(k)cijski film. Za katalonsko govorno področje je naslov filma znan Guanyador (Zmagovalec).
