»Žal, padec me je preveč oddaljil od vodilnih in peto mesto je bilo tokrat največ, kar sem glede na dogajanje lahko iztržila,« je Tanja Žakelj opisala ključni trenutek sobotnega krosa 24. svetovnega prvenstva v Pietermaritzburgu. Na dirki, kjer je kot vodilna na vseh svetovnih lestvicah odkrito ciljala na mavrično majico, se je morala, tako kot Blaža Klemenčič z enajstim mestom, sprijazniti z uvrstitvijo tik ob odru, kar je še vedno najboljša uvrstitev na svetovnih prvenstvih med elito.
Žakljeva je bila po polovici dirke v sijajnem izhodišču. Optimalno je startala, priznala, da je dobro ocenjevala situacije in vseskozi ohranjala položaj med vodilnimi. Tudi na tehnično najbolj zahtevnih delih ni izgubljala časa na račun napak tekmic. Po polovici je bila tik za vodilno Poljakinjo Majo Wloszczowsko.
»Pred startom sem bila mirna in zbrana, čeprav pri ogledu na nekaterih predelih nisem bila povsem samozavestna in prepričana o svojih sposobnostih. Padec je bil moja napaka. Preprosto sem hotela preveč. Maja Wloszczowska je bila na daljšem skalnatem odseku hitrejša in nato sem želela pridobiti sekunde nazaj. Bila sem hitra, a malenkost iz prave linije in po prvem manjšem 'dropu' sem že vedela, da bo po drugem padec neizbežen. Vse skupaj me je malce pretreslo in šokiralo. Izgubila sem ritem. V postanku v tehnični coni so mi še naravnali krmilo, a sem se ponovno zbrala in odpeljala dirko v svojem ritmu do konca, brez težav,« je opisala.
Wloszczowska se v nadaljevanju ni mogla upreti napadu Julie Bresset, ki je bila v cilju dve minuti pred Slovenko. Mlada Francozinja, tudi olimpijska zmagovalka iz Londona, je s tem v sončni afriški zimi ohranila mavrično majico še za eno leto, enako kot na moški dirki Švicar Nino Schurter.
Pred Žakljevo sta se v manj kot minuti časovne razlike vrinili še veteranki Švicarka Esther Suss in tudi že ena bivša svetovna prvakinja Rusinja Irina Kalentijeva. »Prav slednji sta bili zame presenečenje, Julie in Majo sem na vrhu pričakovala,« je komentirala, medtem ko se je nedeljskemu nastopu v sprinterskem krosu na izpadanje odpovedala zaradi prahu, ki ji je butnil v obraz ob padcu v odseku Corkscrew. »V nosu in ustih sem imela toliko prahu, da mi je bilo po dirki zelo neprijetno. Poleg tega me je to vseskozi dražilo in kar naprej kiham. Ob tem se je še shladilo in ob tem nočem tvegati še enega padca, saj bo dobro zdravje zelo pomembno za finalno dirko svetovnega pokala prihodnji teden na Norveškem, kjer bi rada ubranila majico vodilne v svetovnem pokalu,« je povedala kolesarka iz Ledin.
Blaža Klemenčič je v Pietermaritzburg odšla z namenom, da izboljša svojo najboljšo uvrstitev doslej – deseto mesto. Cilj je bil na dosegu, za Žakljevo je zaostala dve minuti. »Razočarana sem. Imela sem preveč smole. Čeprav vem, da je to disciplina, kjer se vedno lahko kaj zgodi, pa se je meni tega nabralo le preveč. Izvrstno sem se počutila, bila sem v formi, dobro sem startala in vse najzahtevnejše odseke sem odpeljala brez napak. Ampak žal na koncu šteje le rezultat,« je potožila.
Že po dobrem startu sta se v prvi enoslednici v klanec pred njo zapletli dve favoritinji Katerina Nash in Catharine Pendrel, zato je tudi Klemenčičeva izgubila stik z vodilnimi z Žakljevo. »Usodnejši je bil prvi padec Eve Lechner, saj so ravno zaradi nje tik pred mano na enem odseku zaprli hitrejšo linijo A, kar je pomenilo, da sem morala okoli po liniji B, in to celo peš, saj nisem imela dovolj začetne hitrosti. Tu sta mi potem ušli tudi Lechnerjeva in Gunn-Rita Dahle, ki bi ju rada prehitela že zgolj zaradi ugleda, ki ga imata,« je pristavila podrobnosti iz pokrajine KwaZuli-Natal, kjer je niz vzdržljivih in drznih slovenskih deklet dopolnila še Zarja Černilogar s 17. mestom v spustu. Žiga Pandur pa je bil v isti disciplini 31.
