»Vožnja na čas je bila zelo naporna, z zelo zahtevnim vmesnim vzponom. Naredil sem vse, kar sem lahko, dal vse od sebe, tako da sem zadovoljen z uvrstitvijo na zmagovalni oder. Najmočnejši je zmagal,« je Simon Špilak zadnji dan 68. dirke po Romandiji spoštljivo priznal premoč Chrisu Froomu, potem ko mu ni uspelo ubraniti rumene majice. Zato bi kolesar Katjuše moral narediti mali čudež. Froome je 18,5 kilometra dolgo vožnjo v okolici Neuchatela odpeljal dobro, nadoknadil sekundo zaostanka in ponovil lansko zmago. Sedemindvajsetletni Prekmurec je znova drugi. Tudi sicer je zmagovalni oder tako kot del poteka dirke lanska kopija. Portugalec Rui Costa je tretji še tretje leto zapored. Tudi Špilak je še tretjič drugi, le da so mu leta 2010 na tej njemu najljubši dirki WorldToura zmago pripisali naknadno po diskvalifikaciji Alejandra Valverdeja. Na novi lestvici WT je najboljši slovenski kolesar že skočil na deseto mesto, Slovenijo pa dvignil na 12. mesto. Izjemno.
Špilakov cilj je zmaga na etapi v Franciji
Špilak se je sicer potrudil po najboljših močeh, da je rumeno majico vodilnega, ki jo je nosil sploh prvič v karieri na velikih dirkah, obdržal tudi na stadionu bankrotiranega Xamaxa, kjer je bil zaključni spektakel ene najbolje organiziranih dirk. Videti je bilo, da je izpopolnil vožnjo v najzahtevnejši tehnološki prvini aerodinamike in surove moči ter dosegel sedmi čas dneva. Toda najboljši kolesar z lanskega francoskega Toura je bil ob podpori dominantne ekipe tehnične izpopolnjenosti bogatega Skyja močnejši in bolj dovršen pri izkoriščanju aerodinamične lege na kolesu ter 29 sekund hitrejši. Osemindvajsetletni afriški Britanec je premagal tudi svetovnega prvaka v tej disciplini, Nemca Tonyja Martina.
Špile, kot ga kličejo kolesarski kolegi, ni bil razočaran. »Romandija je moja najljubša dirka,« je ponovil. »To je bil odličen teden in vesel sem, da sem znova na odru. Vesel sem tudi nove etapne zmage, saj sem dva dni vozil v rumeni majici. Tudi 86 točk WorldToura za ekipo Katjuše je lepa bera. Vse je odlično. Vesel sem, da so na sporedu tako zahtevne etape in tudi v dežju se očitno bolje znajdem kot drugi. Tudi v tem letnem obdobju se vedno zelo dobro počutim. To so moji meseci. V najtežji etapi ni bilo razgovorov ali morebitnih špekulativnih dogovorov s Chrisom, ko sva začela skupaj sodelovati,« so za spletno stran kluba izbezali iz redkobesednega Prekmurca. Ob tem je jasno pristavil: »Po dirki po Romandiji bodo moji cilji usmerjeni proti Tour de France, kjer bi želel zmagati v etapi.«
Vsi v kolesarskem svetu se čudijo njegovi skromnosti, ki pa ima nekaj realne podlage. Špilak je namreč največji specialist na svetu za etapne dirke v slabem vremenu, dežju, nizkih temperaturah. Tour 2010 in italijanski Giro 2011, kjer je nastopil še v dresu Lampreja, sta bili zanj trpki izkušnji predvsem zaradi vročine. O toplokrvnem Prekmurcu priča tudi prisrčna zgodbica, ki jo je razkril Luka Mezgec. Špilaku je že pred petkovo odločilno etapo v zahvalo za nasvet o oblačenju napovedal zmago. »Na startu etape sva se s Simonom pogovarjala in napovedal sem mu razplet etape. Napovedal sem, da bo na zadnji klanec on edini še sposoben držati Frooma, nato bosta sodelovala do sprinta, na koncu pa ga bo prehitel, ker je Froome v dolgih hlačah in to ni lepo za zmagovalno fotografijo,« je prerokoval Mezgec. »Zares vesel sem zanj! Vsi smo vedeli, da ima nekaj možnosti za slavje, če Froome ne bi odpeljal tako optimalno.«
Nemara se je še bolje, kot bi o dvoboju povedal redkobesedni Špilak, ki se novinarjev na daleč izogiba, izrazil Chris Froome. »Da sem dobil etapo, je zame presenečenje. Moj cilj je bil le nadoknaditi čas proti Špilaku,« je trepetanje pred Slovencem priznal zgovorni Froome. »Zmagati v kronometru ni samoumevno. Tony Martin je pač specialist. Vendarle je treba vedeti, da je bil to kronometer z vmesnim vzponom. Ko so mi tik pred ciljem povedali, da imam možnosti za zmago, sem še bolj pritisnil in bil na koncu povsem mrtev. Ne bi zmogel ničesar več,« je opisal zadnjo etapo.
Teden Romandije je zanj in še celo vrsto drugih zvezdnikov dirke pomemben test na poti proti Touru, kar seveda daje tudi dosežku Prekmurca posebno težo. »V primerjavi z lansko sezono sem na višjem nivoju. Zadnje mesece sem imel sicer veliko težav z okužbo pljuč in poškodbo hrbta, a sem očitno dobro okreval. Romandija je pomembna dirka zame,« pravi Froome, ki se še kako zaveda tradicije. Vsi trije zadnji zmagovalci Romandije, od Cadela Evansa 2011, Brada Wigginsa 2012 vključno z njim lani, so potem rumeno majico pripeljali tudi do Elizejskih poljan v Parizu. »Zmaga tukaj daje zelo dober občutek. Vseeno pa ne bi rekel, da to pomeni, da bom ubranil zmago tudi na Touru. Le delam pri tem, da sem na pravi poti. Romandija je dober znak pred ključnim obdobjem priprav. Upam, da bom še izboljšal pripravljenost. Tudi za svoje tekmece vem, da bodo zelo trdo delali,« je pristavil zgovorni Froome, ki je v rokah slovenskega fizioterapevta Davida Rožmana.
Mezgec brez novih točk WT
Prav uspehi Simona Špilaka na Romandiji dokazujejo, da bi lahko svoje ambicije z enotedenskih etapnih dirk, kjer ima že enajst uvrstitev med deseterico (štirikrat na Romandiji, trikrat na Baskiji in trikrat na Pariz–Nica), lahko prenesel tudi na tritedenske dirke. Navsezadnje so te preizkušnje po grešni dobi, ko so veljale druge zakonitosti kot telesne sposobnosti, postalo pravo ogledalo za Giro ali Tour. Tretji je, tako kot lani in predlani, končal aktualni svetovni prvak Rui Alberto Costa (Lampre). Sledili so Špilakovi vrstniki letnikov '85 in '86, Švicar Mathias Frank (IAM), Vincenzo Nibali, Jakob Fuglsang (oba Astana) in Benat Intxausti (Movistar). Za vse je bila Romandija pomemben test za glavni cilj sezone francoski Touru.
Del kolesarjev, denimo Luka Mezgec, je dirko v Švici izkoristil za zadnjo pripravljalno dirko pred italijanskim Girom. Poleg dvakratnega zmagovalca italijanskega kroga Ivana Bassa (Cannondale), lani osmega Poljaka Rafaela Majke in Irca Nicolasa Rochea (oba Tinkoff) je zadnji teden izkoristil tudi lani drugi Kolumbijec Rigoberto Uran (Omega), ki ob odsotnosti Nibalija velja za enega glavnih favoritov. Formo je testiral le zadnji dan, ko je bil četrti, 14 sekund hitrejši od Špilaka. Vsi, ki želijo visoko v skupnem seštevku na irsko-italijanski tritedenski dirki, niso bili čisto v ospredju, saj morajo vrhunec forme ujeti čez tri tedne v Alpah in Dolomitih, ko bodo na vrsti odločilne gorske etape pred Trstom.
Luka Mezgec tudi v soboto, še v tretji »svoji« etapi zapored ni dobil idealne priložnosti za dokazovanje, čeprav je osvojil osmo mesto. S tem ni osvojil novih točk WT. »Sobotna etapa je bila mnogo težja, kot smo vsi pričakovali. Zato tudi nobena ekipa ni hotela vzeti pobude za lov za ubežniki. Vsi so čakali in gledali samo ekipi vodilnih Katjušo in Sky,« je Luka Mezgec razkril taktično ozadje. »Ko mi je moj kapetan Marcel Kittel povedal, da nikakor ne bo zmogel prevoziti klanca in bom prevzel njegovo vlogo vodilnega, smo tudi začeli lov na ubežnike. Nekaj ekip nam je celo začelo pomagati (Trek za Nizzola, Lampre za Ferrarija), ampak na koncu to ni bilo dovolj,« je dodal podrobnosti. Ubežniki, Francoz Voeckler, Belgijec Bakelants in Švicar Michael Albasini (s tretjo etapno zmago je ponovil Mezgečev niz iz Katalonije in tako postal enajsti kolesar v zadnjem desetletju s trojčkom na velikih enotedenskih etapnih dirkah), so v glavnini z Mezgecem ušli za vsega devet sekund. »Ko vem, da sprintam samo za 4. mesto, nikoli nisem toliko agresiven in zbran, kot takrat, ko se borim za prvo, zato sem tudi sprintal bolj zadržano in nisem toliko tvegal. Je pa občutek z Romandije dober. Naredil sem nekaj finih nastavitev pred samim Girom, ki jih s treningi ni mogoče dobiti. Mislim, da sem ponovno v tekmovalnem ritmu in zdaj vsi čakamo le še odhod na Irsko,« je dodal Mezgec, ki že nestrpno čaka start 3450 kilometrov dolge dirke v petek v Belfastu.
