Ko samo močne noge niso dovolj

Več razlogov je. V preteklih letih sem preizkusil že vse različice in se odločil za trening doma. Tako sem včeraj naredil še hiter trening za motoristom, da dvignem občutek za hitrost in se malce mučim. Doma se najlažje osredotočim na ključni trening in naredim najbolj pomembne stvari. De Panne je močna in stresna dirka, kjer treninga ni mogoče prilagoditi. Potrebna je zbranost ves dan, sicer se hitro lahko kaj zgodi. Rezultat pa zame ne igra ključne vloge, da bi s tem nabiral samozavest in dvigoval formo za Flandrijo.

O pripravljenosti ni razlike oziroma je zelo majhna. Lani sem moral menjati kolo v dveh ključnih trenutkih, ko se je dirka začela lomiti. Kar hudo mi je, ko se spomnim, da bi lahko sprintal za visoka mesta za Cancellaro in Saganom, saj sem bil tega sposoben.

Verjetno je fenomen v nepredvidljivosti. Zelo veliko je dejavnikov, ki vplivajo, da je dirka zanimiva, in ogromno poznavalcev se je v vsej zgodovini nabralo, ki znajo slediti toku dogajanja. Velikokrat se vse karte premešajo, kar za laika ni nič posebnega, za poznavalce pa zgodba za zgodbo. V nedeljo je za Flandrijo napovedano še slabo vreme. Še dejavnik več ob vetru, ozkih tlakovanih cestah, okvarah, padcih. Na vzpetinah bodo navijači znova tako glasni, da se bo treslo in grmelo čez pol Belgije. Številka 800.000 je kar realna. Ob vseh cestah so. Da nas vidijo 15 sekund. Zagotovo sto avtobusov že na podpisu startne liste.

Saj je težko. Malce lagodnejših je prvih 80 kilometrov po širših cestah, potem je treba biti zbran v detajle, saj je vsak atom moči pomemben za konec. Včasih je le deset sekund časa za jed in pijačo. Lahko se prav tu zgodi napaka. Na teh klasikah se še šefi v spremljevalnem avtomobilu izgubijo. Flandrija je brutalno težka za vse.

Seveda. Poznavanje cest in zelo izkušen športni direktor v spremljevalnem avtomobilu sta glavna dejavnika. Samo močne noge niso dovolj. Potrebna je zbranost skozi vso dirko. Če pade zbranost le za deset sekund, te v trenutku lahko prehiti sto kolesarjev, kar je pred ključnimi odseki Kwaremont, Paterberg in Taaienberg lahko usodno. Sam imam to prednost, da sem dober šprinter in že dobro vem, kje lahko še zadnjič popravim položaj v koloni. Informacije iz avtomobila so prav tako zelo pomembne, saj se je nemogoče vsega spomniti. Vse to lahko delamo, če imamo močne noge, brez njih je neizvedljivo. Dvakrat narediš napako in zasveti rdeča lučka.

Načini dirkanja so različni. Quick.step z Boonenom, Terpstro in takšnimi, kot je zmagovalec De Panne Van Keirsbulck, so vedno spredaj, so glavni akterji in se vse vrti okoli njih, a nikoli ne veš za njihovo nakano. Ekipa Trek in lanski zmagovalec Fabian Cancellara so bolj pasivni, a ga lahko kar naenkrat pritisnejo. Cancellara je tak velemojster, da lahko tudi sam pritisne na pedala, saj zmore in zna. Peter Sagan ima to prednost, da lahko sledi vsem in nas vse odsprinta, a za zadnjih 30 kilometrov, ko se selekcija glede na vse okoliščine oži na 30, 40 ali 50 kolesarjev, ima v boju za pozicije zraven še kakšnega pomočnika. Odlična vožnja Kristijana Korena na kronometru Trije dnevi De Panne v četrtek je dokaz dobre pripravljenosti.

Ja, ključno je, da se tudi sam znajdem. Na koncu, na zadnjih 30 kilometrih, gledam favorite. Ni druge. To so Cancellara, Sagan, Boonen. Koga izbrati, pa je vedno loterija. Na belgijskih klasiki pretekli petek, ko sem osvojil sedmo mesto, sem na vzpetino Patersberg in Kwaremont pripeljal med prvimi in sledil sem Boonenu, čeprav bi bilo bolje izbrati kolo Britanca Gerainta Thomasa. To so odločitve, za katere nikoli vnaprej ne vemo, katera je boljša, so pa draž kolesarstva. A že preden pride do tega, so za nami dolge bitke, ki jih ne prikaže nobena televizijska slika. Pogosto je takrat že stokrat vse odločeno.