Usoda. Tragično naključje. Zanj še posebej. Toliko vloženega truda, potem pa padec za padcem. Znova je bil ob napačnem času na napačnem kraju. V skupinskih padcih, v katerih je bil večinoma udeležen na vseh teh dirkah, največjo vlogo igra naključje. V skupini, kjer so kolesarji na dotik narazen, tudi izjemna spretnost nima skoraj nobenega vpliva, čeprav bo njegov padec na spletnih forumih znova pospremljen z ironičnimi in napol žaljivimi pripombami. Treba je vedeti, da je v začetku kariere veljal za zelo spretnega. Skoraj ni imel omembe vrednih nesreč. Pravili so, da se je pozimi po zasneženi cesti vozil v šolo. Nikoli doslej ni imel težav v divjih spustih, velja celo za bolj spretnega v karavani. Množični padec bi lahko poleg spolzke ceste, ki je podobna drsalnici, pripisali tudi okoliščinam.
Včeraj je bila na sporedu najdaljša etapa, kar 257 kilometrov. V dolgih šestih urah pride do utrujenosti, podaljša se reakcijski čas, za delček pade zbranost le enemu, ki se v tistem trenutku bori za mesto v koloni – in padec je neizbežen. S salto na robu ceste bi se Brajko včeraj nemara spretno rešil hujših posledic, a je bila žal zraven odbojna zaščitna ograja. Ne preostane drugega, kot da Janiju zaželimo le hitro okrevanje in čim manj psihičnih posledic.
Nemara bo uroka konec, saj je bil to tretji padec z odstopom na velikih Tourih. Kolesarstvo zagotovo velja za enega najbolj nevarnih športov. Kri in znoj se mešata vsak dan. V okoliščinah, kakršen je letošnji Giro, še posebej. Šest dni deželnih mokrih cest, ki so še posebej nevarne v delu Italije, kjer redko dežuje. Kolesarji se nam iz tega vidika lahko le smilijo, čeprav so padci sestavni del športa, ki ga dela v največji spektakel. Dolgo bo medicinsko poročilo po včerajšnjem dnevu, a danes se bo vse začelo znova. Jani pa bo le statistika, ker velike bitke zahtevajo velike žrtve.
