»Neverjetno. Razlika je bila tako minimalna, da s kolesa nisem vedel, kdo je zmagal. Petru Saganu sem vljudno čestital za zmago. Na mojo srečo nisem videl s pravega kota. Šele po radijski zvezi sem od športnega direktorja Davida Bramatija izvedel o svoji zmagi. Zares neverjetno. To je zame velika zmaga, za katero se moram zahvaliti veličastni ekipi,« je Matteo Trentin, junak sedmega dneva francoskega Toura, opisoval tesno odločitev v Nancyju.
Italijanski kolesar belgijske ekipe Omega Pharma je Sagana premagal za nekaj milimetrov in s tem rešil čast elitne ekipe, ki je letos nanizala že 43 zmag. Daleč največ med vsemi profesionalnimi ekipami. Štirinajst več kot naslednja Giant in šestnajst več kot Orica GreenEdge. Na Touru so vse upe polagali na pomoč sprinterju Marku Cavendishu, a že drugi dan je moral ostati doma.
Za Trentina so se žrtvovali vsi. V zaključku ni špekuliral niti mladi Michal Kwiatkovski, čeprav je na četrtem mestu skupno in le 50 sekund zaostajal za vodilnim Vincenzom Nibalijem, Jakobom Fuglsangom in šest sekund za Petrom Saganom, s čimer je glavni kandidat za belo majico najboljšega mladega kolesarja. Kwiatkovski jo sicer že nosi, a jo ima na izposojo od »zelenega« Sagana. »Ko smo izgubili Cavendisha, smo se reorganizirali in poskušali na številne načine, a nam nič ni uspevalo. Tokrat je šlo vse gladko,« se je veselil Italijan, ki v bogati in elitni belgijski ekipi večinoma opravlja le delo pomočnika in redko dobi priložnost. A na podoben način je zmagal že lani na štirinajsti etapi Toura v Lyonu.
O pomenu etapne zmage lahko še več pove Saganov primer. Če bi z Gregom Van Avermaetom (Bmc) le malce odločneje sodeloval na spustu z zadnje vzpetine proti cilju, bi o zmagovalcu odločala samo med seboj. Ker pa je Belgijec, ki velja za enega taktično najbolj pretkanih, hitro spoznal, da bi bil proti Saganu v sprintu nemočen, je opustil pomoč Saganu, da ju je zasledovalna skupina ulovila. Pregovor Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima je držal kot pribito, a prav to medsebojno rivalstvo najbolje odraža pomen etapnih zmag.
Drugo mesto ne prinaša zmagovalnih stopničk, bonusov, slavja, intervjujev, pozornosti. Sagan je glede tega posebni osmoljenec. Niz uvrstitev v prvem tednu Toura (2., 4., 2., 4., 4., 5., 2.) se zdi domala neverjeten, saj je šlo za raznolike in kompleksne etape. S poosebljanjem lika Wolverina kar ne more zmagati, se pa po padcih res čudežno regenerira. »Ko sem zmagoval, so ljudje govorili, kako zlahka zmagujem. Zdaj se jim zdi čudno, ker ne zmagam. Ni lahko zmagati. Moji kolegi v ekipi ves dan trdo garajo. Zdaj bi rad kar sam sebi dokazal, da to, kar se mi dogaja, ni res. Očitno vedno spregledam kakšno pomembno podrobnost, ki bi mi obetala, da bi dobil več. Očitno še ni prišel pravi dan zame. To pomeni, da bom ta dan še naprej lovil,« je odločen Peter Sagan.
Njegov levji asistent Kristijan Koren bo znova v vlogi rezalca vetra pred tremi kratkimi vzpetinami v Gardemeru, jutri sledijo že daljši klanci do Mulhousa. Zaradi francoskega državnega praznika (14. julij) bo prvi tako želeni dan počitka šele po ponedeljkovi etapi s ciljem na planoti Des Belles Filles. »Bil je dolg in stresen dan. Zato so bile vse močne ekipe cel dan spredaj, da se izognemo nevarnosti. Konec tedna bo že zelo zahteven, s številnimi krajšimi klanci. Alberta Contadorja imam vseskozi na očeh, zato me ni mogel presenetiti. Izgubil je toliko časa, da ga bom moral vseeno opazovati vsaj z enim očesom. Rumena majica je prava motivacija in pozitivni stres,« pravi vodilni Vincenzo Nibali.
Če so bili včeraj osmoljenci dneva ameriški prvak Andrew Talansky (Garmin), ki je nerodno padel v ciljnem sprintu, ter rojak Tejay Van Garderen (BMC) in Belgijec Jurgen Van den Broeck (Lotto), ki sta »kasirala« dobro minuto zaradi padca na predzadnji vzpetini. Omenjena trojica sodi v ožji krog favorizirane prve deseterice skupnega seštevka, a Tour niso samo zmage, v boju za kilometre in sekunde se razvija ogorčen obračun za male »zmage«, kjer človeška narava in značaj še bolj pridejo do izraza. Denimo med ubežniki. »Mate je podgana. Ni veliko sodeloval z nami v begu, vendar to bo plačal v naslednjih dneh,« je bil jezen Francoz Jerome Pineu (IAM), ker mu je Španec Luis Angel Mate »ukradel« naslov najbojevitejšega kolesarja dneva. Dokaz, da se tudi v boju za pozornost in rdečo štartno številko, ki jo običajno dobi najbojevitejši kolesar (sodniki jo v ravninskih etapah običajno dodelijo najvztrajnejšemu ubežniku), dokazuje veličina Toura. Ker Simon Špilak rdečo štartno številko že ima v zbirki lovorik, ga zanima le etapna zmaga. Jutri ali v ponedeljek bi nemara že bila priložnost za poskus.
