Ocena letošnjega nastopa med posamezniki, na katerem ste odkrito merili na kolajno.

Počasi napredujem. Tekma je bila potrditev teze: če imaš štiri vožnje na isti postavitvi, si ne smeš privoščiti napake. Če jo narediš, si avtomatsko zunaj boja za kolajne. Čeha Prskavec in Prindis ter Španec Hernanz so nastopili odlično, zato so bili junaki na odru za zmagovalce. Drugi smo delali napake. Meni je v drugih vratih v oči špricnila voda in nisem videl nič, zato niti nisem vedel, kje sem v tretjih vratih, in sem udaril količek. Nato me je še zabilo, kar je bila dodatna izguba časa. Po tem spodrsljaju se do polovice proge sploh nisem sestavil. Enkrat se veselijo eni, naslednjič drugi. Vsi treniramo, da bi bili najboljši. Znova se je pokazalo, da je v moji kategoriji konkurenca najhujša, zato ni prostora za napake. Tolažim se s pregovorom »slab začetek, dober konec«.

Kako ste doživeli moštvene vožnje, v katerih ste bili osmi skupaj s Peterlinom in Brusom?

Očitno je prišlo do preobrata in slovenski kanuisti nadaljujejo kajakaški niz osvajanja kolajn v moštvenih vožnjah. V ekipni vožnji mora steči vsem, nam ni, in zato osmi osmi. Evropsko prvenstvo je še eno izmed tistih, ki se ni izteklo tako, kot sem si želel, a sem miren, ker je to šele prva tekma sezone. Vse je možno spraviti na prave tire.

Na tekmi posameznikov je bilo veliko napak.

Konkurenca je tako zgoščena, da bi vseh petnajst finalistov z vrhunsko vožnjo lahko prišlo vsaj na stopničke. 15 kajakašev četrtič na isti progi je čisti rokenrol. Vsi gredo na nož, zelo hitro pride do napak. Vsa čast Prskavcu, da je ubranil naslov evropskega prvaka. Očitno bomo morali drugi še naprej trdo trenirati, da ga bomo premagali na naslednjih tekmah.

Je Prskavec predstavnik novega vala mladeničev, ki so vse bolj brezkompromisni?

Je na čelu mladih, ki imajo veliko željo po premagovanju nas starejših. Nekateri nas prehitijo prej, drugi kasneje. Prskavec je izpopolnil svojo tehniko. Ob njegovem slogu veslanja imaš občutek, da gre vseskozi popolnoma na nož, a ima vse pod kontrolo. Je zelo podoben meni pred šestimi, sedmimi leti, ko sem bil mlad in sem se bojeval s starejšimi ter izkušenejšimi. Konkurenca je dobrodošla, ker prinaša napredek, tudi pri nas, ki smo starejši.

Torej je Prskavec kopija Petra Kauzerja.

Da, a s to razliko, da je malo prej kot jaz naredil vrhunski rezultat.

Čeprav ste brez kolajne, vsaj navzven na kažete razočaranja. V preteklosti, ko ste ostali brez kolajne, ste se odzvali veliko bolj čustveno – tako, da ste tolkli po čolnu in tudi zlomili veslo.

Tudi če bom norel, ne bo nič drugače. Kaj naj naredim drugega, kot da sem umirjen, ko pridem v cilj in vidim, da sem ostal brez odličja? Ko se zgodi takšen dogodek, moraš športno priznati, da so bili tekmeci boljši. Sam sem naredil napako. Če je ne bi bilo, zdajle ne bi bil razočaran. A s tem, ko je emšo vse višji, se z leti malo umiriš in hitreje ohladiš po neuspehu. Hitreje prideš k sebi, ker se zavedaš, da ne moreš vseskozi zmagovati in biti najboljši. Vsi treniramo s ciljem, da bi bili prvaki. Mene najbolj veseli dejstvo, da sem imel kljub napaki in dotiku še vedno čas za stopničke. Iz tega gradim pozitivno zgodbo za nadaljevanje sezone. Zavedam se, da sem še vedno dovolj hiter, le napak ne smem delati. Če grešim, je izid takšen, kot je bil na Dunaju.

Kakšni so cilji v letu 2014?

Grem od tekme do tekme, ki bodo dosegle vrhunec s svetovnim prvenstvom septembra v ZDA. Letošnja sezona je po neuspehu v Londonu prva v sklopu treh v projektu Rio de Janiero 2016. V glavi ne bom imel le Ria, ampak bom šel od tekme do tekme. Še vedno se čutim sposobnega narediti vrhunski rezultat. Ko tega ne bom več čutil, bom rekel: fantje, imejte se lepo in adijo.

Oče pravi, da na vas pozitivno vpliva tudi družina.

Življenjski cilj vsakega živega bitja je, da nadaljuje svoj rod. To je bistvo življenja, ne pa le šport. Šport je le en list v knjigi življenja, ki se bo enkrat zaključil. Oče bom do konca življenja.