Slovenska ženska gimnastika ima v vsej svoji zgodovini eno finalno uvrstitev na posameznem orodju na velikih tekmovanjih, ko je bila lani Teja Belak na evropskem prvenstvu četrta. Uvrstitve na zmagovalne stopničke tekem svetovnega pokala pa kar dežujejo. Zato je bilo razmišljanje Andreja Mavriča ključno pri napredku Teje Belak. Večkrat je dejal, da ga zanimajo predvsem uvrstitve na velikih tekmovanjih, in le malo je manjkalo, da bi se lani telovadka Zelene jame tudi na svetovnem prvenstvu uvrstila v finale.
S Tejo Belak je slovenska gimnastika dobila velik biser, po katerem se mu bo še dolgo kolcalo, saj bo šla prihodnji mesec na operacijo ahilove tetive. Če se bo Ljubljančanki skozi mnogoboj uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Riu de Janeiru, bo imela Slovenija na največjem tekmovanju na svetu prvič telovadko, ki z uvrstitvijo na največje tekmovanje na svetu ne bo izpolnila svojih ciljev, temveč jo bo na olimpijskih igrah zanimal tudi dosežek. In le na takšen način bo lahko Slovenija na olimpijskih igrah osvojila svojo prvo kolajno v času samostojnosti. V Sloveniji imamo namreč precej športnih panog z olimpijsko kolajno, ki so v nasprotju z gimnastiko na pragu preživetja.
