Zgovorna Šempetrčanka je pred dobrim tednom dni prvič po premagani bolezni znova obula kotalke. Kolena so se ji pri tem nekoliko zatresla, dlani pa oznojile, a njen nastop se na lepši način preprosto ne bi mogel končati, saj je ubranila naslov državne prvakinje v članski konkurenci. »Vse skupaj je bilo zelo čustveno. Tekmovanje se je odvijalo skoraj leto dni po tem, ko so mi diagnosticirali bolezen. Za priprave sem imela sicer štiri tedne časa, a ko sem stopila na ploščo, se mi je zdelo, kot da tam stojim prvič in sanjam. V glavi se mi je odvrtel film celotnega preteklega leta. To so bili zares posebni občutki,« svojo vrnitev čustveno opiše kotalkarica, ki trdi, da je po premoru dobila nov zagon. Kot pravi, zdaj trenira z glavo in srcem, prav tako pa ne čuti več naveličanosti, s katero se je srečevala ob koncih sezone.
Čeprav rak velja za bolezen sodobnega časa, pa je za marsikoga še vedno tabu tema in o tem nerad govori. Mlinaričeva takih težav ni imela, saj je bila v času svojega zdravljenja o svojih zdravstvenih težavah brez večjih zadržkov pripravljena spregovoriti s sedmo silo. »V javnosti sem se med drugim izpostavila, ker je ta bolezen tudi med mladimi vse bolj pogosta. Prav je, da se o tem začne več govoriti. Ko zaslišimo besedo rak, vsi pomislimo na najhujše. Res je, je hudo, a se da vse premagati. Le ugledati je treba luč na koncu tunela, pri tem pa biti obkrožen s pravimi in pozitivno naravnanimi ljudmi.«
Tekmovalka, ki je v svoji karieri osvojila kar 23 kolajn z največjih tekmovanj, je med drugim prepričana, da se je z rakom lažje spopadla tudi zaradi dobre telesne pripravljenosti, premagovanja bolezni pa se je lotila na podoben način kot svojega nastopa na tekmi. »Svoj štiriminutni program sem prestavila v okvir procesa samega zdravljenja. Tako je bila prva minuta operacija, druga kemoterapija, tretja radioterapija in zadnja minuta hormonska terapija. Slednjo bom imela sicer še nadaljnjih pet let, a to je, če se smem izraziti, le še nekakšen iztek. Na tak način sem vse skupaj veliko lažje prenašala,« odkritosrčno priznava Mlinaričeva in dodaja, da ji z izjemo blažjega zatekanja roke bolezen ni pustila hujših posledic.
Pogled Primorke na svet in življenje je zdaj nekoliko drugačen kot pred letom dni, na samo izkušnjo, četudi je bila neprijetna, pa gleda s pozitivnim očmi. »Po tako veliki življenjski prelomnici sem zrasla kot oseba. Zdaj sem bolj osredotočena nase in mislim, da mi je preizkušnja dala ogromno z vseh vidikov. Po eni strani sem zanjo celo hvaležna. Že po naravi sem takšna, da iz neprijetnih izkušenj skušam izvleči nekaj pozitivnega. Če namreč misliš zgolj negativno, se ti bo negativno tudi vračalo.«
Mlinaričeva je zdaj že zazrta v prihodnost. Njen naslednji izziv sta nastop na svetovnem prvenstvu in končanje študija biopsihologije, nato pa načrtuje daljši izlet v Južno Ameriko. »Za zdaj na prvem mestu ostajata šport in šola. Vendar nič več ne počnem na silo. Delam tisto, kar me veseli.«
