Zoran Janković zase pravi, da je velik ljubitelj športa. Še preden je skočil v politiko, je bil pred osamosvojitvijo države šest let podpredsednik Uniona Olimpije, kasneje pa predsednik rokometašic Krima in Rokometne zveze Slovenije. Rokomet in košarka sta njegovi veliki ljubezni, kar se kaže tudi v tem, da je prisoten na vsaki pomembni tekmi. Rad zaide tudi v »svoje« nogometne Stožice, kjer domuje NK Olimpija.
Zanimivo, da ti trije najljubši Jankovićevi klubi za najem dvorane in stadiona plačujejo bistveno manjšo ceno kot denimo glasbeni gostje, ki nameravajo ob severni ljubljanski obvoznici izvesti koncert, kar pa še zdaleč ni edina ugodnost. Iz izdatne finančne pogače jim mestni svet, kjer ima Janković absolutno večino, na predlog komisije iz leta v leto namenja enormne zneske javnega denarja. Nezanemarljiv je podatek, da drugi ljubljanski klubi iz Jankovićeve palače na Mestnem trgu dobijo bistveno manj denarja. Čeprav je kontroverzni župan ob prevzemu funkcije razlagal, da se v šport ne misli več vračati, je posredno še kako vpleten vanj. Njemu ljubim klubom je, kot kažejo številke, vsako leto večji boter.
Občina pokrila ves košarkarski kader
Rekorder po zaslužku je z naskokom KK Union Olimpija. Klub se že leta utaplja v milijonskih dolgovih in je brez vidnejših dosežkov na evropski sceni. V zadnjih desetih letih so se Ljubljančani le dvakrat zmogli prebiti v drugo fazo tekmovanja v evroligi, poznavalci pa pravijo, da bi Olimpija brez močnega vpliva politike in gospodarstva utonila v pozabo kot nekdaj nogometna Olimpija in hokejski klub z Jesenic. Odkar je vrag odnesel šalo in je voda začela zalivati pisarno kluba, so se Jankovićevi podvizali in začeli polniti tekoči račun Uniona Olimpije, za kar se je občini in županu nedolgo nazaj javno zahvalil nekdanji direktor Janez Rajgelj. V letu 2012 je imela donacija občine skorajda milijonsko vrednost. Z drugimi besedami: občina je klubu namenila celo več denarja, kot ga je bilo sprva predvidenega za pokritje celotnega igralskega kadra, s tem da se prvi trener Sašo Filipovski lahko počuti kot berač, saj mu od samega začetka sezone niso izplačali niti ene plače.
»Filipovski je eden večjih upnikov kluba. Tudi pri njem nas tepe dolg iz prejšnje sezone. Pri odplačevanju dolgov upoštevamo prioritetno piramido odplačil igralcem, ki so nas tožili ali grozili s tožbami, ki bi lahko za Olimpijo pomenile tudi konec,« pojasnjuje Matevž Zupančič, ki mu je pri Olimpiji uspela povzpetniška kariera. Nekdaj je imel obrobno funkcijo predstavnika za medije, danes je vršilec dolžnosti direktorja kluba. Kot pravi, so finančni načrti in struktura Olimpije stvar predsednika in upravnega odbora. To pomeni, da ima glavno besedo pri financah Jani Möderndorfer, ki je bil pred časom še vršilec dolžnosti predsednika, nato je nastopil polni mandat. Möderndorfer je po zaprisegi nove slovenske vlade pod vodstvom premierke Alenke Bratušek postal tudi eden glavnih nosilcev politične oblasti pri nas. Kot vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije je eden najvplivnejših članov te stranke in velik zaveznik Zorana Jankovića, če hočete njegova desna roka v prejšnji službi na magistratu.
KPK o primeru Möderndorfer: Možnost vzpostavitve povečanih tveganj
Möderndorferju zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer dovoljuje opravljanje dvojne poslovne kariere, v tem primeru v politiki in športu. Morebitnega navzkrižja interesov pri Olimpiji po mnenju Zupančiča ne vidijo, kar pomeni, da bo Möderndorfer najverjetneje nadaljeval predsedovanje v klubu, četudi je komisija za preprečevanje korupcije na našo prošnjo podala naslednje mnenje: »Zgolj to, da posameznik zaseda več položajev (ki so po zakonu združljivi), samo po sebi ne more pomeniti korupcije. Se pa v takem primeru predvsem pri najvišjih državnih funkcionarjih lahko vzpostavijo povečana tveganja za nasprotje interesov pa tudi za korupcijo. Tem tveganjem se mora funkcionar dosledno izogniti in svoje funkcije ne sme uporabiti za to, da bi na njeni podlagi pridobival ugodnosti za subjekt zasebnega prava (društvo), katerega predsednik je.«
Pri Unionu Olimpiji zavračajo opazke, da so zaradi političnih povezav okoli Jankovića v favoriziranem položaju v primerjavi z drugimi športnimi klubi v Ljubljani. »Številne takšne in drugačne javne osebnosti so člani uprav, predsedniki ali kako drugače vpleteni v številne športne organizacije in druga društva v Sloveniji,« odgovarja Zupančič. Na mestni občini, natančneje v oddelku za šport pod vodstvom Marka Kolenca, pa pravijo, da dodeljevanje javnih sredstev poteka na podlagi objektivnih meril in podatkov. »Podatki, ki se ocenjujejo, so številni (cena na udeleženca, število registriranih športnikov, število kategoriziranih športnikov – kategorizacijo objavi Olimpijski komite Slovenije, število kolajn, število članov, število let delovanja…), vrednotenje pa poteka matematično oziroma na podlagi odstotkov od najvišje vrednosti. Ne gre za favoriziranje klubov,« je pojasnil Marko Kolenc.
Vložek v NK Olimpija celo petkrat večji
Nadpovprečno uspešni v sodelovanju pri razpisih za sofinanciranje so bili lani tudi pri NK Olimpija. Če primerjamo leti 2011 in 2012, se jim je znesek nazadnje povečal celo za petkrat. Čeprav Ljubljančani za Mariborom še vedno zaostajajo za nekaj razredov, direktor kluba Sanel Konjević ocenjuje, da se je Olimpija »od leta 2010, ko je vnovič članica prve lige, organizacijsko in tekmovalno dvignila na mnogo višjo raven«. »S tem so naši programi, s katerimi kandidiramo na razpisih MOL, precej bolj kakovostni,« je razložil Konjević. Na vprašanje, v kolikšni meri je klub odvisen od občine, je dejal, da »ima beseda 'odvisen' slabšalen prizvok, zato je v tem primeru primerneje govoriti o sinergiji«. Konjević pravi, da je Olimpija klub vseh Ljubljančanov in Ljubljano predstavlja v slovenskih in evropskih tekmovanjih, kar si štejejo v čast. O tem, koliko denarnih sredstev dobi Olimpija od generalnega pokrovitelja, podjetja Rastoder z blagovno znamko Derby, ni želel govoriti, saj gre za poslovno skrivnost.
Mestna občina Ljubljana je radodarna tudi do RK Krim Mercator, potem ko mu je v zadnjih dveh letih namenila skorajda milijon evrov. Lani je občinski denar zapolnil okoli tretjino njihovega proračuna, povrhu pa v Krimu že več let brezplačno odpirajo vrata za ogled evropskih tekem, da vzpostavijo vsaj minimalno zanimanje javnosti. V nasprotnem primeru bi bile Stožice na tekmah Krima kot hiša duhov. »Ni enostavno, a očitno ima Krim še vedno veliko prijateljev rokometa, da lahko organiziramo normalno evropsko tekmo,« je rekel direktor kluba Goran Dujić, ko smo ga vprašali, kako si Krim sploh lahko privošči prost vstop v največji dvorani v državi, zaradi česar bi se moral praviloma vsakič znajti v izgubi.
Dejstvo je, da je določenim klubom v Ljubljani bolj postlano z rožicami kot drugim. Očitno je še posebno lepo tistim s pridobljenimi simpatijami Zorana Jankovića. Ta je denimo še vedno častni predsednik Krima, kar Dujića ne moti in v tem ne vidi nobene težave. Kaže, da so ljubljanski klubi v enakovrednem položaju le pri kandidaturah za razpise, kasneje pa glede na dodeljevanje sredstev nič več. In če so politični krogi blizu Jankovića v času druge vlade Janeza Janše več kot leto dni dvigali prah okoli kadrovanja zvestih podpornikov SDS v praktično vse družbene sfere, je v ljubljanskem športu glede sofinanciranja slika precej podobna. V obeh primerih gre vse prek razpisa, kar je, razumljivo, glavna obramba pred očitki o delitvah na »naše« in »vaše«.
