Jakov, v nedeljo ste bili znova zelo hitri v smučini. Imeli ste celo drugi tekaški čas za Norvežanom Johannesom (23. mesto) in bili celo za kazenski krog časa hitrejši kot junaka Rus Šipulin in Francoz Fourcade. Tudi v zadnjem krogu ste lahko vklopili »turbo«.

Še zdaj mi ni jasno, kaj je bil vzrok kolapsa v petek. Izgubiti 26 sekund v motokrosu in to pojasniti je težko. V soboto je bilo bolje, v nedeljo pa že dobro. Škoda, da v ponedeljek ni še ena tekma. Če bi v petek po tekmi takoj zaspal, če bi imel posteljo v cilju, bi sedaj skočil na smuči. Pa bi danes lahko dal še nekaj od sebe, saj sem imel Norvežana Boea in Čeha Moravca že na očeh, a so v naši skupini Kanadčan Smith, Nemec Birnbacher in Rus Mališko nerazumljivo taktizirali. Očitno jim je bilo pomembno le, da ostanejo med deseterico, ne pa da se približamo stopničkam. Lahko bi naredili še bolje. Čuden pristop, a sem bil prisiljen v njihovo igro.

S tremi zgrešenimi tarčami (vsak kazenski krog vzame od 22 do 25 sekund časa) ste bili na tekmi s skupinskim startom edini med deseterico, drugi niso delali napak (ali največ eno).

Za prvi strelski postanek stoje se nisem dovolj sprostil, čeprav sem imel v glavi izdelan načrt. Nekaj me je potegnilo. Sem pa dobro naredil na koncu z ničlo, kar je tisto pravo – ostati miren v najbolj ključnih trenutkih. Vem, da imam to v glavi in sem sposoben to nadzirati. Že v Pjongčangu leta 2009 sem to naredil. Upam, da sem se tudi s Pokljuke nekaj naučil, in zato izkušnje s te tekme ne bom pozabil. Za to bom moral torej še delati. Tudi na treningih bom simuliral okoliščine te tekme. A najpomembnejše bo, da ostanem zdrav.

Kam boste v simulaciji dali Fourcada in Svendsena? Francoza spredaj in Norvežana zadaj, kot sta bila danes?

Oba spredaj. Ker je to realno. Želim pa biti tam, kjer sta onadva. Verjamem vase in svoje sposobnosti, da zmorem. Seveda bi si želel, da si konkurence na treningu ne bi samo zamišljal, ampak bi jo tudi imel. Da bi vadili z močno reprezentanco, a zdaj ni v moji moči, da bi za to poskrbel. To je prednost, ki jo imajo velike ekipe, kjer imajo dobre strelce in odlične tekače, v takih okoliščinah je najlažje napredovati. Seveda, če si tak tip.

Bera celotne reprezentance ni bila tolikšna, kot ste si želeli in o tem tudi govorili.

Mogoče smo preveč želeli in preveč govorili. Morda bi morali biti skromnejši. No, sedaj ne bomo govorili, ampak samo v tišini delali. Že prihodnji teden na Pokljuki, saj je vsaka tekma pomembna, vsaka točka šteje. Morda bo lepši občutek.

Po vsaki tekmi se zahvalite navijačem, ki vas spodbujajo na Pokljuki. Rekli ste, da so vam polepšali božične praznike.

Res je. Napolnili so mi srce za praznike. Pokljuka ima najboljše vzdušje na svetovnih pokalih. Na višji ravni je, kot so druga, tudi bolj obiskana prizorišča, a nam tega ne priznajo. Vse je na nivoju, od kakovosti prog, ki niso samoumevne glede na letošnje zimske razmere drugod po Evropi. Zaradi vzdušja je to top destinacija za biatlon. Tudi zaradi tega nisem bil obremenjen s Pokljuko, tako da bi podlegel pritisku. No, tu imam že zmago in drugo mesto. Občinstvo pa je le pozitivno. Zame je to res najlepše božično darilo. Povsod sem čutil to pozitivno energijo.

Ste vedeli, da je vaša tekma stota posamična elitna tekma na Pokljuki?

Res? Morda je bilo zaradi tega čutiti to energijo. Sicer jih je bilo sedem pred mano v cilju, a je bila to lepa in napeta tekma.