»Vsekakor je čas, da sem bil izbran v reprezentanco, saj je to pomembna dirka ob koncu sezone. Glede na letošnje rezultate menim, da lahko pričakujem zelo zahtevno dirko. A dal bom vse od sebe,« je ob predstavitvi ekipe, ki se odpravlja v Latvijo, povedal Jernej Irt, ki bo nastopal v razredu MX2. Ob njem bosta slovenske barve branila še Klemen Gerčar (MXGP) in Tim Gajser (Open).
Jernej Irt je pravi motokrosist. S tem športom se je »okužil« še kot zelo mlad, osem let je štel, ko je sedel na motocikel, kar niti ni bilo presenečenje. Pred tem sta namreč zmogljivosti motokros motocikla preskušala že njegova oče in brat, tako da je ga je ta šport resnično potegnil vase, preden se je dobro zavedal. »Takoj sem vedel, da je to nekaj, kar želim delati na najvišji možni ravni. Takoj sem začutil, da mi motokros leži. Sprva je bila vse bolj igra, zabava, a z leti je vse skupaj postajalo vedno bolj in bolj profesionalno,« pravi Irt, ko se spominja svojih začetkov. Zanj je bil motokros nekakšen družinski šport, zaradi katerega so skupaj preživljali ogromno prostega časa, a z leti je tudi to počasi preraslo v nekaj več. Ko je dopolnil osemnajst let, se je začel ozirati po dirkah v tujini. Tam pa je spoznal, da motokros niso le rožice, da ima tudi svoje slabe ali pa vsaj manj svetle strani. Odpravil se je namreč v Italijo, kar je bil zanj svojevrsten šok: »Kot mlad fant sem šel v Italijo, nisem poznal ne jezika ne njihovih navad, resnično sem moral začeti sam skrbeti zase. Bilo je veliko odrekanj, domotožja, najtežje pa je bilo, da sem bil toliko časa oddaljen od domačih.«
Prvi dve leti je v Italiji uspešno dirkal, tretje leto je zamenjal znamko motocikla, a še vedno iskal svojo priložnost v Italiji, nato pa je sledil eden največjih premikov v njegovi karieri. Indonezija. Dežela, ki je motokrosistično bolj kot ne precej manj razvita od Evrope, a tudi dežela, kjer je Jerneju uspelo celo nekaj zaslužiti: »V Evropi nisem našel prave podpore in Indonezija je bila zanimiv izziv. Sicer tam kot dirkač nisem veliko napredoval, okoli mene je bilo precej slabših dirkačev, steze so bile, kakršne so bile, a sem vsaj finančno lahko ostal v plusu. A videl sem, da tam ne bom mogel dolgo vztrajati, saj sem hotel težje dirke, hujše tekmece, več izziva.« In se je vrnil v Evropo. A ne na motocikel, pač pa je najprej šel k zdravniku. Stare poškodbe, ki so ga pestile vso kariero, so bile vedno bolj moteče, zato se je zavestno odpovedal eni sezoni dirkanja, da pozdravi koleno, križne vezi in tudi ramo, ki si jo je že šestkrat izpahnil. »Takrat je bil pravi čas, da se stvari zdravstveno postavijo na svoje mesto. A po tem sem imel manjšo krizo,« še dodaja Jernej.
Resno je namreč razmišljal, da bi prenehal dirkati, a tukaj sta mu bila v pomoč tako oče kot mama in ga prepričala, da je še vedno dovolj konkurenčen, da lahko ostane v tem športu. Sicer sta se, kot je sam dejal, malce oddaljila od njegovega dirkanja, vedno več stvari je bilo prepuščenih njemu samemu, dejansko se je osamosvajal tudi na dirkaškem področju. Njegove in tudi poškodbe obeh bratov so ga vedno bolj prepričevale, da je dovolj motokrosa, a je vseeno zmogel dovolj motivacije in se ponovno odpravil v Italijo. »Bila je sezona, ko nihče od bratov Irt ni dirkal. Vseeno sem le dobil nekaj pomoči in se za eno sezono vrnil na italijanske dirke. Zato sem lansko sezono jemal bolj kot neke vrste aklimatizacijo, pripravo na naslednje leto, da sem spet ujel ritem dirke na evropski ravni,« še pravi. In dirka za pokal narodov je lepa priložnost, da ponovno okusi slast dirkanja z močno mednarodno konkurenco. Vendar se tja ne odpravlja, kot sam pravi, da bi se pokazal vodjem drugih ekip: »Ne, ti iščejo mlajše dirkače, recimo kova Tima Gajserja. Želim si le še nabirati dirkalne kilometre, prepričani pa ste lahko, da se bom boril. Kajti naslednje leto bom zagotovo še ostal v tem športu, najverjetneje v nemškem prvenstvu ADAC in avstrijskem državnem prvenstvu.« Tri do štiri leta si bo še dal časa, da se do konca naužije izzivov v motokrosu, vmes si želi končati študij na fakulteti za strojništvo, potem pa bo videl, kam ga bo odnesla usoda.
