Najprej moram povedati, da smo nastopili na svetovnem prvenstvu, na katerem so postavljene norme za nastop vsakega posameznika. S tega stališča si je vsak izmed devetih nastopajočih zaslužil nastop. Cilji, ki smo si jih zastavili, niso realizirani. So le polovično. Če upoštevam še nekatere nastope posameznikov, so bili ti dokaj ponesrečeni.
Z izjemo Sonje Roman in Primoža Kozmusa, ki sta se v Moskvi približala najboljšim dosežkom v sezoni, je preostala sedmerica za normami, ki so jih pripeljali v Moskvo, krepko zaostala. Vaš pogled?Nastopi v Moskvi so bili pod povprečjem sposobnosti naših atletov. Predvsem trenerji in atleti bodo morali pri sebi narediti analizo. Vsi so dajali individualne napovedi, ki so bile precej višje. Od vseh napovedi smo bili po strokovni plati še najbližje uresničitvi načrtov. Imeli smo tudi nekaj smole, saj vemo, da je Primožu Kozmusu v metu kladiva do kolajne zmanjkalo 14 centimetrov, Snežani Rodič pa v troskoku dva do uvrstitve med najboljšo osmerico finalistk. Ampak to ne opravičuje slabih nastopov drugih atletov.
Si imate s strokovnega vidika kaj očitati, ste storili kakšno napako?S strani Atletske zveze Slovenije ni bilo pomembnejše napake. Pred sezono smo atlete razdelili po kvaliteti in jih seznanili s podporo, ki smo jo tudi realizirali. Uvedli smo celo to, da so atleti, ki so napredovali med sezono, to so Jan Žumer, Snežana Rodič in Marina Tomič, takoj, poudarjam takoj, preskočili v višji razred, ki jim je zagotavljal višjo podporo in boljši finančni položaj. Očitno pa nam kljub trudu svetovno prvenstvo v Moskvi ni bilo naklonjeno.
Kako boste nadzirali analize na relaciji trenerji-tekmovalci?Že nekaj časa apeliram na trenerje, da naj združijo svoje znanje, ki ga imajo. Naj se ozrejo navzven. Imamo sposobne in kakovostne atlete in tudi znanja nam ne manjka. Ena prihodnjih nalog bo konsolidirati slovensko trenersko stroko. Odkrito povedano, zdaj vsak trener obdeluje svojo njivo, kar ni dobro. Za vrhunske rezultate je treba izmenjevati znanje in izkušnje.
Pa vendarle to poudarjate že sedem, osem let, odkar ste prvi mož slovenske stroke...Morda bo po vseh teh letih truda prišla streznitev v glavah teh ljudi, da bodo cenili znanje enega in drugega ter med seboj bolje sodelovali. To je eden od načrtov organiziranosti stroke v prihodnje. Prej ko bodo trenerji to spoznali, bolje bo. Tudi v Moskvi smo imeli debato na to temo.
Lahko zaupate, kakšne bodo naslednje poteze v slovenski atletski zvezi?Pri stroki bomo morali sestaviti kakovostnejšo vsebino. Za naslednje obdobje do olimpijskih iger v Rio de Janeiru leta 2016 bo treba na novo postaviti ljudi. To bomo najverjetneje storili septembra ali oktobra. Za to, kako bo vse skupaj potekalo na organizacijskem področju, pa nisem jaz kvalificiran. Verjetno ima novi predsednik svoje ideje, ki jih bo moral hitro obelodaniti, da bomo lahko naslednjo sezono delovali organizirani in urejeni.
Pa so organizacijske spremembe potrebne?Menim, da so. A na te ne gledam s stališča, da bi nekoga zamenjal Francl ali Mirko. Sam sem že davno povedal, da sem vodja stroke že dolgo časa, da lahko še naprej pomagam, ne bi se pa rad spuščal v operativne zadeve.
Torej ne boste več vodja slovenske stroke?Treba je najprej postaviti temelje organiziranosti, potem pa na mesta postaviti prave ljudi. Delo, ki ga opravljam, je zelo naporno in me v tem smislu več ne zanima. Ni pa rečeno, da se ne bi našel v kakšni drugi vlogi. A naj o tem razmišljajo tudi drugi.
Med SP v Moskvi je slovensko reprezentanco zapustil naturalizirani Slovenec Brent LaRue. Ste se z njim kaj pogovorili in bili o njegovi nameri obveščeni?Osebno me je obvestil član strokovnega sveta atletske zveze in LaRuejev trener Albert Šoba. Povedal mi je, da je LaRue dobil izjemno priložnost za službo v ZDA, ki je ne bo izpustil. Osebno se z njim nisem pogovarjal. Kolikor mi je znano, bo odpotoval v ZDA pojutrišnjem. Skratka, z LaRuejem smo veliko računali, a je v tem trenutku zadeva z njim precej nedorečena.
