Ob številnih pogovorih z atleti po nastopu in nekaterimi trenerji sem slišal številne izgovore, zakaj je prišlo do slabih rezultatov, medtem ko so vse te iste osebe še prejšnji teden razlagale, kako visoke cilje imajo in kako so se dobro pripravljali. Le dva (!) sta po nastopu prevzela odgovornost nase. To je bil slovenski olimpijski in svetovni zlati tandem Primož Kozmus-Vladimir Kevo, ki sicer že štiri leta deluje v ločeni zgodbi. Najuspešnejši slovenski atlet je priznal, da v finalu ni bil pravi, Kevo pa je zaščitil svojo metalko Barbaro Špiler ter dejal, da je naredila vse po načrtih in da je krivec bržčas sam.
Razloge za tako slab nastop bodo morali iskati vsi. In jih tudi najti. Atletska politika je takšna, da finančno podpira atlete glede na norme Mednarodne atletske federacije. Na prvi pogled vse lepo in prav. Toda atleti na največji tekmi nimajo nobene obveznosti. Zgolj da na njej nastopijo. In ne tekmujejo. To so v Moskvi v večini tudi storili. In ker je tako, so v večini atleti po nastopih razlagali, da so s sezono zadovoljni, da pa se jim je pač zalomilo na svetovnem prvenstvu.
Slovenska atletika potrebuje spremembe. Nove obraze, ki bodo ustaljenim metodam prispevali nove ideje. Za zdaj je nov le predsednik Gregor Benčina, vse drugo so »okostnjaki«, ki svoje delo sicer obvladajo, a spijo na lovorikah. Atleti in trenerji pa potrebujejo brco v rit, da bodo na velikem prvenstvu začeli tekmovati, ne nastopati.