Po velikem razočaranju na lanskem SP v Moskvi ste napovedali temeljito analizo in spremembe. Teh pri pogledu na strokovni tim na prvi pogled ni, saj je vaš trener še naprej Andrej Hajnšek. Do kakšnih sklepov ste torej prišli?

V tej sezoni smo naredili precej sprememb, ki se navezujejo predvsem na trenažni proces. Treninge smo popestrili, odslej veliko delam z dvema trenerjema. Poleg Andreja Hajnška se precej več posvečam kondiciji, pri kateri mi pomaga Miro Kocuvan. Pri tehniki sodelujem z Jožetom Kopitarjem. Del ekipe je tudi maserka. Vadim torej po programu, ki sem si ga zastavila sama, saj se zavedam, da potrebujem več kondicije, ki sem jo v preteklosti na nekaterih tekmah pogrešala. Do teh sklepov sem prišla, ker v lanski sezoni ni bilo napredka s programom, ki sva ga izvajala z Andrejem. Določene stvari sem prerasla, zato je bilo potrebnih nekaj sprememb.

Pozimi ste na zimskem državnem prvenstvu v Domžalah vrgli kopje 62,7 metra daleč, kar vas uvršča na peto mesto med posameznicami na svetovni lestvici. Pozneje ste dosegali nekoliko slabše izide. Zakaj?

Teden dni pred odhodom na evropski zimski pokal sem si poškodovala stransko stegensko mišico, zato so bile daljave krajše. Kljub temu lahko rečem, da sem bila pripravljena na dosti višjem nivoju kot na državnem prvenstvu. Na treningu sem namreč dosegala precej daljše daljave kot na tekmi v Domžalah.

Ste zdaj povsem zdravi?

Vse je v redu, nemoteno treniram in se pripravljam na sezono, ki jo bom začela 9. maja na mitingu diamantne lige v Dohi.

Bo letos konec nihanj v daljavi?

Upam. Zadali smo si cilj, da bi dosegala konstantne mete okrog 65 metrov, na evropskem prvenstvu pa si želim to znamko preseči. Če bom držala konstantnost, ne dvomim, da bom najboljša na največjem tekmovanju.

Boste na EP v Zürichu napadli kolajno, vašo prvo na največjem tekmovanju?

Moj cilj v finalu bo vreči dober met, kakršen mi doslej na največji tekmi še ni uspel. Če se bo to zgodilo, lahko osvojim tudi kolajno.

Lahko sezono pokrijete s sredstvi, ki jih prejmete od Atletske zveze Slovenije?

Zadovoljna in hvaležna sem za sredstva, ki jih dobim od atletske zveze. Ker delam z večjo ekipo, je strošek sezone še večji. Imam tudi osebne sponzorje, ki mi veliko pomagajo, in tudi njim sem lahko zelo hvaležna. In seveda mojemu matičnemu klubu, celjskemu Kladivarju, ki me prav tako podpira po najboljših močeh.