Da tekmovanja v Londonu še niso končana, sta tudi v slovenski prestolnici pokazala dva zelo uspešna slovenska športnika invalida Mateja Pintar, igralka namiznega tenisa, in plavalec Aljaž Sečnik, ki se nadejata uspešnega nastopa na paraolimpijskih igrah, ki bodo potekale od konca avgusta do sredine septembra.

V glavni vlogi na osrednjem slavju slovenskih olimpijcev se je znašel Iztok Čop. Po Zdravljici, ki jo je zapela Katja Ajster Kataya, in po pogovorih na odru se je začelo zadnje športno slavje najboljšega slovenskega veslača v zgodovini, ki je s po enim zlatom in srebrom ter dvema bronoma tretji na večni slovenski olimpijski lestvici. Čop je 3. avgusta ob progi na jezeru Dorney oznanil konec svoje športne poti. Tokrat pa je s Špikom na odru najprej zapel, na koncu uradnega dela pa se je znašel na odru v vlogi natakarja s polnimi pladnji pijače, ki jo je delil ostalim olimpijcem.

"Tri runde deljenja so šle dobro, potem pa sem polovico pladnja razdelil, drugo pa polil. Ne vem, mogoče me je kdo udaril. Upam, da sem polil le sebe. Sicer imam nekaj malega izkušenj, vendar nisem za to, kar sem dojel že veliko prej. Tašča ima hotel in sem se poskusil tudi kot natakar; pivo in vino znam postreči, že pri kavi pa je preveč zapleteno ... Danes sem skušal le uživati na odru, saj sem se zavedal, da sem se zadnjič znašel v vlogi slavljenca po športnih uspehih. Sedaj še bolj cenim navijače, vse, ki so prišli danes, in vse, ki so nas tudi v preteklosti bodrili. Tega sedaj zame ne bo več. Poleg družine so navijači najpomembnejši, saj uspehi, če se jih ne moreš z nikomer veseliti, nimajo prave vrednosti," je menil Čop.

Špik: Čop je napravil manj napak v čolnu kot v vlogi natakarja

In kaj sodi o natakarskih veščinah svojega dolgoletnega partnerja v čolnu Luka Špik? "Mislim, da je Iztok napravil veliko manj napak v čolnu, kot danes v vlogi natakarja. Kot športnik se je poslovil v velikem slogu. Naredila sva, kar sva hotela. Po Londonu pa se je sprostil in uživa, ker mu je padel velik mlinski kamen z ramen. Jaz ga imam pa še kar na ramenih, vsaj še štiri leta bo tako," je pogled v Rio da Janeiro in OI leta 2016 uprl Luka Špik.

Po prihodu v domovino slovenski olimpijci, zlasti najboljši, niso imeli miru. Sprejemi, pogovori s sedmo silo, prijatelji, znanci in številnimi športnimi navdušenci so pustili bolj malo časa za druge stvari. "Počasi se bo začelo vse skupaj umirjati in bo šlo moje življenje v normalne tirnice. Napetost je malo popustila, vendar ne povsem. Še vedno se vidi, da sem z mislimi v Londonu, drugače ne gre, taka sem," je povedala Žolnirjeva, ki je dejala, da zagotovo ne bo nastopila še na naslednjih OI 20016.

Od nagrad OKS bo treba plačati davek

Drugače od Žolnirjeve pa razmišlja Primož Kozmus, ki je o sprejemu olimpijcev v Ljubljani najprej povedal: "Danes bolj slavimo Iztokovo slovo, kar si glede na uspehe zasluži, in Urškino zlato. Sam se dobro počutim s srebrno kolajno v žepu. Dal pa bi prednost pekinškemu zlatu, zlato je zlato. Grem naprej, upam, da bom najbolje ponovno pripravljen na OI čez štiri leta v Riu. Želim biti konkurenčen najboljšim in če bom imel priložnost, želim ponovno osvojiti zlato."

V senci sprejemov in slavja so ostale zaslužene denarne nagrade za športnike, ki sta jih obljubila država in Olimpijski komite Slovenije (OKS); prvi prejemki so neobdavčeni, za zneske od OKS pa je potrebno plačati davke. Iz proračuna bo za zlato namenjeno 24.000, za srebro 15.000, za brona pa 9.500 evrov, OKS pa je za zlato predvidel 20.000, za srebro 17.500 in za bron 15.000 evrov. Žolnirjeva bo na račun po plačilu davka tako dobila okrog 40.000 evrov, Kozmus 28.000, Čop in Špik ter Debevec pa po okrog 20.000 evrov.

Slovenske olimpijce, ki so se z olimpijskih iger v Londonu vrnili s štirimi medaljami, je popoldne na Brdu pri Kranju sprejel predsednik države Danilo Türk, pred tem sta tiste, zaposlene v slovenski vojski in policiji, sprejela še minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in generalni direktor policije Janko Goršek. Kasneje so se športniki zbrali še na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je potekal sprejem za navijače in ljubitelje športa.

"Telesna kultura in šport sta pomemben del narodove podobe doma in v svetu"

"Prvič sem bil na olimpijskih igrah in sem imel priložnost vdeti majhen delček tistega, kar čutite vi, ko se merite z mladimi ljudmi z vsega sveta. Kljub nekaterim kritikam so olimpijske igre eden najodličnejših dogodkov modernega sveta in združujejo različne narode in kulture ... Ko smo se srečali na Ljubljanskem gradu pred vašim odhodom v London, je bilo čutiti veliko mero optimizma. Na OI ste se potem dokazali in udejanili sadove svojega dolgoletnega dela in truda. Ponosni smo na vas, na vaše uspehe, in smo vam hvaležni, kar ste verjetno občutili že na sprejemih v svojih domačih krajih. Slovenija je bila namreč ponovno med uspešnejšimi državami. Ob starejši generaciji športnikov, ki že dolgo na kroji svetovni vrh, se kali in prihaja mladi rod, ki je porok, da se bomo lahko še naprej veselili. Prvič na OI je bilo v slovenski olimpijski reprezentanci več žensk kot moških, kar kaže na enakopravnost spolov pri nas. Tudi drugje, denimo v arabskem svetu, prihaja do premikov na bolje. Ne smemo pozabiti, da je telesna kultura in šport del širšega pojma kulture nasploh in pomemben del narodove podobe doma in v svetu," je v nagovoru na Brdu dejal Türk.

Debevec že odšel na naslednje tekmovanje

Judoistka Urška Žolnir, prva slovenska športnica, ki je doslej osvojila zlato žensko posamično olimpijsko odličje, se je Türku zahvalila za sprejem in mu izročila sliko z nekaj najpomembnejšimi slovenskimi utrinki z iger v Londonu. Poleg nje so Slovence z zmagovalnimi stopničkami razveselili še srebrni atlet Primož Kozmus, z bronom pa veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec. Slovenija se je na razpredelnici osvojenih medalj po vseh 302 končnih odločitvah uvrstila na 42. mesto, glede na število prebivalcev pa na šesto mesto. Skupno je Slovenija na olimpijskih igrah doslej osvojila 41 medalj v posamičnih športnih panogah ter dvanajst v ekipnih. Izmed dobitnikov londonskih odličij je manjkal le Debevec, ki je že odšel na naslednje tekmovanje.

Minister za notranje zadeve Gorenak in generalni direktor policije Janko Goršek sta danes v Ljubljani sprejela šest športnikov in trenerja, ki so se pravkar vrnili z olimpijskih iger. Poleg bronastih veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika sta Gorenak in Goršek pozdravila tudi plavalko Saro Isakovič, metalko kopja Martino Ratej, kanuista Benjamina Savška, judoista Roka Drakšiča ter trenerja zlate judoistke Urške Žolnir, ki je zaposlena v Slovenski vojski.

Športniki so tista dodana vrednost, ki prispeva k promociji policije

Gorenak je izpostavil, da je na njihove dosežke v Londonu ponosna cela Slovenija. Goršek pa je spomnil, kako večkrat poudari svoj ponos na policiste, v ta kontekst pa po njegovih besedah spadajo tudi športniki, zaposleni v policiji. Kot je dejal, so športniki tista dodana vrednost, ki prispeva k promociji policije in je oni sami ne bi mogli doseči.

Generalni direktor policije je Čopu ob zaključku športne kariere predal simbolično darilo, da bi se mu na ta način zahvalili za vse, kar je storil za ugled slovenske policije. Čestital mu je za vse dosedanje rezultate na olimpijskih igrah, pa tudi zato, "ker je dokazal, kaj pomeni vztrajnost". Poudaril je, da je 17-letni staž, kolikor ga ima Čop v policiji, staž, na katerega bi bil ponosen vsak policist.

Število delovnih mest za športnike v policiji ne bodo zmanjšali

Tudi Čop je zadovoljen, da je zaposlen v policiji, zato namerava v prihodnje pomagati pri promociji te institucije. Hkrati se je Čop v imenu vseh danes na sprejemu prisotnih olimpijcev zahvalil za zaposlitev v policiji, saj to po njegovih besedah športnikom pomeni določeno socialno varnost.

"Verjetno marsikdo izmed nas, ki smo osvojili medaljo na letošnji olimpijadi in smo že v zrelih športnih letih, ne bi vztrajal toliko časa, če ne bi bilo tega sistema podpore," je dejal. Zato Čop upa, da bo tako sodelovanje med športniki in državo potekalo tudi naprej ter da bodo mlajše generacije deležne take podpore, kot so je bili oni ali pa še boljše. Notranji minister je ob tem napovedal, da število delovnih mest ne bodo zmanjševali in dodal, da na vladi nikoli doslej niso razpravljali, da bi športnike kakor koli prikrajšali.

Gorenak bo storil vse, da Čop ostane zaposlen pri policiji

Gorenak je tako tudi odprl vprašanje Čopove zaposlitve. Kot je namreč dejal, se športnikom, ko dosegajo vrhunske rezultate, vsi klanjajo, ko zaključijo kariero pa pogosto "ostanejo na cesti". Sam je pa prepričan, da bi moralo biti obratno, da bi se vsi borili zaposliti vrhunske športnike po koncu njihove kariere.

In če bi se Čop želel ostati v policiji, Gorenak - prav on je leta 1995 tudi podpisal Čopovo zaposlitev na policiji - napoveduje, da bo naredil vse, da ostane zaposlen pri njih. Čop lahko sicer pogodbo po koncu kariere podaljša še za dve leti, kar je po njegovih besedah varovalka pri novem začetku, hkrati pa upa, da mu te možnosti ne bo treba dolgo uporabljati in bo lahko prepustil delovno mesto kateremu drugemu športniku. Na novinarsko vprašanje, ali le razmišlja, da bi športno kariero podaljšal, je odgovoril, da je za to možnost še vedno le "0,1 odstotka".