»Nekega dne bo AirAsia tako znan kot Coca-Cola,« je nekoč dejal Tony Fernandes. »To bi bilo zelo dobro.« Malezijsko-britanski poslovnež je imel vedno velike sanje, mnoge od njih je tudi uresničil, toda v zadnjih dveh tednih kljub temu živi v nočni mori. Letalo njegove družbe AirAsia je strmoglavilo v morje, na krovu je bilo 162 ljudi. Tako je Fernandes v hipu pozabil na vse športne posle, ki jih nima malo.
Od srednje šole naprej je razpet med Malezijo in Veliko Britanijo. Iz ekonomije je diplomiral v Londonu, kjer je hitro začel razvijati poslovni talent. Postal je finančni nadzornik pri Richardu Bransonu in njegovi glasbeni založbi Virgin. Ni trajalo dolgo, že je dobil službo pri založbi Warner Music. Sprva v Londonu, ko ni imel niti 30 let, potem pa se je povzpenjal po hierarhiji in prevzemal številne pomembne vloge. Konec 90. let je denimo postal podpredsednik založbe Warner Music in predstavnik za jugovzhodni del Azije.
Ves čas je nabiral kapital in širil socialno mrežo. Leta 2001 je prepoznal priložnost, da uresniči nove otroške sanje. Za le 26 centov ameriških dolarjev je od malezijske vlade odkupil letalsko družbo AirAsia, a zraven podedoval še enajst milijonov dolgov. Izkušenj z vodenjem letalske družbe ni imel, a vpeljal je nizkocenovni model, ki so ga že poznali v Evropi in ZDA. Če je imel sprva le dve posadki, je imela AirAsia do konca desetletja več kot 30 milijonov potnikov na 86 letalih.
A veliko denarja je tudi v športu, predvsem v formuli 1. Fernandes je kupil ekipo Lotus (kasneje se je preimenovala v Caterham), s čimer se je ponovno soočil s starim prijateljem Bransonom, ki je v formuli 1 lastnik ekipe Virgin. Ker ne moreta živeti brez izzivov, je padla stava – tisti, ki bo s svojo ekipo slabši v končni razvrstitvi, bo pri tekmecu za en dan opravljal vlogo stevarda. Tudi Branson ima namreč svojo letalsko družbo z imenom Virgin. Ob koncu sezone 2010 je bila boljša Fernandesova ekipa, ki je končala na deset mestu, Bransonova je bila dvanajsta.
»Naši gostje bodo navdušeni, da jim bo stregel. A kolikor ga poznam, bo največji izziv, da preprečimo, da naših potnic ne bo spraševal: 'Želite kavo, čaj ali mene?'« se je šalil Fernandes. Branson je stavo izpolnil šele maja 2013 na letu med Perthom in Kuala Lumpurjem. Pred tem si je najprej zlomil nogo, leto kasneje je bila v ospredju britanska kraljeva poroka, nato je imel težave še s požarom na svojem otoku Necker. A ko se je pojavil na Fernandesovem letalu, ni bil stevard, ampak stevardesa. Imel je kratko krilo, obrite noge, urejene trepalnice in našminkane ustnice. Pustil si je le prepoznavno brado, ki jo je ob poljubu na licu čutil tudi Fernandes. A da zabava milijonarjev ne bi bila deležna zgražanja, so jo pri družbi AirAsia označili kot dobrodelni let.
Fernandes je ekipo Caterham lani poleti prodal, saj je potreboval še več denarja za nogometne posle, v katere je vpet zadnja štiri leta. Najprej je želel postati večinski lastnik West Hama, za katerega tudi navija, a z vodstvom kluba se mu ni uspelo dogovoriti za odkupno ceno. Uradno ponudbo je poslal dvakrat (maja in junija 2011), a bil neuslišan. Drugače je bilo avgusta 2011, ko je postal večinski lastnik kluba Queens Park Rangers, ki se je tedaj prvič po petnajstih sezonah vrnil v prvo angleško ligo. Kupil je 66 odstotkov delnic (za okoli 35 milijonov funtov), ki jih je imel pred tem v lasti šef formule 1 Bernie Ecclestone.
»Vsi vedo, da sem navijač West Hama, toda hkrati gojim pozitivna čustva tudi do QPR. Ta klub je bil eden prvih, ki sem ga gledal v živo kot otrok. Vedno sem hotel biti vpleten v nogometno moštvo iz Londona in priložnost pri QPR je bila predobra, da bi jo zavrnil,« je svojo odločitev pojasnil Fernandes. Zaradi krepitve poslovnih stikov med Malezijo in Veliko Britanijo je pred leti prejel odlikovanje britanske kraljice, s čimer so se mu odprla vrata novih slavnostnih dogodkov. Na eni od večerij z britanskim premierjem Davidom Cameronom je tako čivknil na twitterju: »David Cameron mi je povedal, da se zelo trudi, da bi svojega sina prepričal, da postane navijač QPR.«