Ugibanje začetne postave Maribora pod vodstvom Anteja Čačića je kot igranje lota. Dobitek vam lahko prinese zgolj sreča. Ne pomaga vam nobeno nogometno znanje, predvidevanje nasprotnika ali poznavanje trenutne forme štajerskih nogometašev. Kar koli si boste zamislili, vedno bo imel Čačić v glavi neki drugačen film. Tako drugačen, da ga ne more predvideti niti njegov šef Zlatko Zahović. Ta je pred dnevi celo javno podvomil o Čačićevi taktiki, a tovrstne kritike imajo včasih celo pozitiven učinek. Ampak zgolj včasih.
Zmagovalca včerajšnje loterije pri začetni postavi Maribora ponovno ni bilo. A kako bi le lahko bil, če pa je Čačić na klopi pustil najboljšega igralca prve tekme Aleša Mejača. Kranjčan je bil tokrat žrtev bistveno bolj napadalno usmerjene zasedbe na čelu z Nusmirjem Fajićem. Toda namesto da bi v napad po gol krenili Mariborčani, je prva žoga končala v njihovi mreži. Plzenčani so v kazenskem prostoru Maribora ustvarili igralca več, zato sta bila vijoličasta centralna branilca Arghus in Aleksander Rajčević brez moči, enako kot vratar Jasmin Handanović ob strelu Stanislava Tecla.
Gol je padel prehitro, da bi bil čas za predajo. Maribor je prevzel ritem igre, do priložnosti pa je prišel takoj, ko je spletel več hitrih podaj v seriji. Izid so skušali poravnati Tavares, Damjan Bohar, Aleš Mertelj in Agim Ibraimi, a vedno je zanesljiv gol preprečila pogumna češka obramba, dolge roke pa je imel tudi vratar Matuš Kozačik.
Dvaindvajset predložkov s strani v kazenski prostor na prvi tekmi je dovolj jasen podatek, kaj je glavno orožje Viktorie. Nogometaši češkega prvaka ponavljajo zgolj eno in isto finto. Še ko si izmenjavajo žogo na majhnem prostoru, to počnejo ob strani igrišča, njihov cilj pa je zgolj en – da na koncu sprožijo predložek. A zakaj bi sploh poskušali drugače, če jih je to drugič v zgodovini popeljalo v ligo prvakov? Saj tudi Johnny Logan na evrovizijski popevki ni pel drugega kot balade, če pa je vedno zmagal.
Viktoria je v kvalifikacijah za ligo prvakov dvanajstkrat zmagala na prav toliko tekmah (šest v letu 2011 in šest letos). Maribor do konca dvoboja ni več prišel do resnejših priložnosti. Drugače niti ni moglo biti, saj je bila češka obramba trdna, hkrati pa je imela Viktoria žogo ves čas v svoji posesti. Brez dodane vrednosti pri Mariboru je bil tudi Jean Philippe Mendy, ki je v igro znova prišel prepozno. Njegov predhodnik Fajić je sicer nerodno zaustavil najlepšo akcijo Maribora v drugem polčasu, saj je stal v prepovedanem položaju, zato mu Bohar ni mogel podati.
823 navijačev Viktorie, kolikor jih je prišlo v Maribor, je znalo proslaviti uvrstitev v ligo prvakov. S seboj so prinesli legendarno pivo plzenski prazdroj, znan tudi kot pilsner urquell, ki so ga prvič zvarili davnega leta 1842, zato so bili »pod dozo« že več ur pred tekmo. V ekstazo so padli po koncu tekme, ko je trener Viktorie Pavel Vrba držal obljubo in pred njimi naredil salto, čeprav je bil umetniški vtis zelo slab. Mariborčanom pa po takšnem večeru ni preostalo drugega, kot da si zavrtijo kakšno počasno pesem Johnnyja Logana. Skupaj z njimi je bilo otožno tudi nebo.
Drugi izidi zadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov: Celtic – Šahtjor Karagandi 3:0 – s skupnim izidom 3:2 naprej Celtic, Milan – PSV 3:0 – s skupnim izidom 4:1 naprej Milan (Matavž je za PSV igral vso tekmo, Birsa za Milan ni igral), Real Sociedad – Lyon 2:0 – s skupnim izidom 4:0 naprej Real Sociedad, Zenit – Pacos de Ferreira 4:2 – s skupnim izidom 8:3 naprej Zenit.
