Čeprav je trener in bi moral stati v svojem označenem prostoru, je Jose Mourinho znova tekel ob nogometni zelenici. Tako je bilo že pred desetimi leti, ko je s Portom izločil Manchester United. Ali pa nato, ko je z Interjem prišel do pomembne zmage proti Sieni v italijanskem prvenstvu. Ter v prvi sezoni pri Realu, ko je v zadnjih sekundah remiziral proti Milanu… Zdi se, da njegovo življenje poganjajo naprej zgolj zmage. Teh se Mourinho nikoli ne naveliča, vedno pa jih dosega tako, da pritegne pozornost ljudi. Njihova edina odločitev pa je potem, ali ga obožujejo ali sovražijo.
Mojster verbalnih dvobojev
Enako velja za nogometaše. Ali povedano drugače – Mourinho to zahteva od njih. Ali naj mu bodo pobožno služni ali pa naj odidejo drugam. Kultni status mu je uspelo doseči pri Portu, Chelseaju in Interju, kjer so mu igralci slepo sledili ne glede na to, kaj jim je ukazal. »Zanj bi tudi ubijal, če bi bilo potrebno,« je nekoč dejal Zlatan Ibrahimović, ki še vedno obžaluje, da je Mourinha zapustil, tik preden je Inter osvojil evropski naslov. Ravno pri Interju je Mourinho prijel v roke najbolj poslušno moštvo, saj je vodil skupino igralcev, ki so bili v zenitu svojih karier, a nikoli niso osvojili evropskega naslova. »Prosim, pomagaj mi, da osvojim ligo prvakov,« mu je na prvem treningu dejal vratar Julio Cesar. Na Mourinha so se hitro navezali tudi Javier Zanetti, Marco Materazzi, Diego Milito, pa tudi Dejan Stanković, ki ga je portugalski trener sprva želel prodati. Ker zanj niso našli kupca, je ostal v ekipi, s svojo borbenostjo pa je Mourinha hitro pridobil na svojo stran. »Mourinho je fenomenalen trener. Velikokrat pozornost preusmeri nase, da novinarji moštvo pustijo pri miru,« je povedal Stanković za Dnevnik.
Ravno s preusmerjanjem pozornosti pa je Mourinho dobil največ sovražnikov. Skoraj edini trener, s katerim se Portugalec ni sporekel, je nekdanji prvi mož Uniteda Alex Ferguson. »Že zdavnaj sem se odločil, da se s Josejem ne bom prerekal v medijih. Raje sem njegov prijatelj. Jose je preveč pameten mož, da bi ga lahko pretental,« je rekel. V času delovanja v Španiji je bil Mourinho na bojni nogi tudi z novinarji. Tako je pred eno od tekem z Barcelono na tiskovno konferenco poslal svojega pomočnika Aitorja Karanko, kar je razjezilo novinarje, ki so konferenco protestno zapustili. Po tekmi je pred novinarje znova stopil Mourinho, a nato ni želel odgovarjati na vsa vprašanja, saj si je zapomnil, kateri novinarji so nekaj dni prej zapustili konferenčno sobo. »Ste vi direktor vašega časopisa? Če niste, ne morem govoriti z vami. Ker v petek niste želeli govoriti z drugim trenerjem Reala, tudi jaz ne morem z vami, ker niste številka ena vašega časopisa,« je enemu od novinarjev zabrusil Jose Mourinho.
V Španiji je skregan z vsemi
Ob prihodu v Madrid je Mourinho dejal, da je postal trener Reala na vrhuncu svoje kariere. Toda nikoli ni pričakoval, da bo imel v Španiji toliko težav. Real namreč ni povsem navaden klub, v katerem bi bil v ospredju le športni interes, ampak skupek številnih političnih igric, interesov ter finančnih malverzacij. Mourinho je želel imeti vse pod nadzorom, a ob tem je naletel na številne mine. Na marsikaj se je sicer uspel prilagoditi, a nikoli ni mogel požreti dejstva, da so bili njegovi nogometaši prijatelji z novinarji, zato so v javnost zašle številne podrobnosti iz Realove slačilnice. Mourinhu se je najbolj zameril kapetan Iker Casillas, ki je partner novinarke Sare Carbonero, sčasoma pa se je sporekel še s Sergiom Ramosom, Pepejem ter Cristianom Ronaldom.
Ves čas se grdo gleda tudi s katalonskim taborom iz Barcelone. V enem od derbijev se je prikradel za hrbet Tita Vilanove in mu zarinil prst v oko, tedanji pomočnik trenerja Barcelone Pepa Guardiole pa ga je nato močno odrinil. »Kdor koli že je ta Pito Vilanova (Vilanovi je ime Tito, ne Pito, op. p.), lahko rečem le, da pred njim nimam česa skrivati. Kamere so pokazale vse. Obnašal sem se kot mož in nisem padel ob prvem udarcu,« je dejal portugalski trener. Pito sicer v španščini pomeni kričač, s čimer je Mourinho zbodel Vilanovo, ker naj bi slednji ves čas glasno protestiral pri sodnikih. Ko je kasneje Vilanova zbolel za rakom, je bil nato Mourinho eden prvih, ki je poklical Vilanovo, veliko sreče pri okrevanju pa mu je zaželel tudi v medijih. »Upam, da bo Tito Vilanova zmagal na tej tekmi.« Mourinho se v tej priložnosti pri imenu ni zmotil.
Sodeloval tudi s Slovencema
Do zdaj je Mourinho vodil dva slovenska nogometaša. Najprej Mirana Pavlina pri Portu. »Pred prihodom Mourinha smo imeli pri prejšnjem trenerju igralci iz vzhodnega bloka precejšnje težave. Prvi štirje meseci pod Mourinhovim vodstvom so zame predstavljali odrešitev. Igral sem tudi v ligi prvakov proti Realu. Na koncu sezone so se sicer odločili, da name ne računajo več, ampak je bil Mourinho zelo pošten in je svoje mnenje jasno povedal. Vedno je direkten in odkrit,« je povedal nekdanji slovenski reprezentant. »Pomembna je predvsem njegova pozitivna miselnost, s čimer igralce napolni s samozavestjo. Od njega se veliko naučiš. Predvsem to, da če ne verjameš vase, ne boš nikoli zmagal. Rad ima tudi igralce z Balkana. Ve, da nogometaši s tega področja prinesejo nekaj več. Zato v njegovih ekipah skoraj vedno igra nekdo z Balkana.« Mourinho je kasneje vodil še Reneja Krhina pri Interju. Mladi Slovenec ni veliko igral, a kljub temu ga Mourinho ni pozabil. Še vedno se spomni nanj, med drugim mu je poslal tudi SMS-sporočilo, ko si je Krhin pred dvema letoma poškodoval koleno.
