Ker sem ostal v zelo dobrih odnosih s predsednikom Izetom Rastoderjem, ostalimi ljudmi iz kluba in navijači. Olimpijo sem spremljal, nisem se mešal v njeno delo. Spoznal sem, da v enem letu ni možno narediti vsega, ampak za sadove dela potrebujemo dve, tri leta. S tem se je strinjal tudi predsednik. Ne glede na to, kako se je zasedba oblikovala, je potreben čas, da začne delovati. Ko sva se glede tega strinjala, ni bilo več ovir za moj prihod.
O vtisih o trenutni zasedbi, potem ko je bila s članskim moštvom pet dni na pripravah v Čatežu.Zelo pozitivni. Na igrišču bomo odslej ob trenerju in nogometaših na vsakem treningu (očitno bo v početju posnemal Zahovića, op. p.). Užival sem. Fantje so talentirani, pridni in profesionalni, a čaka jih še ogromno dela. Morda je uspešen začetek letošnje sezone povezan s tem, da Olimpija tokrat ne igra v Evropi.
O tem, kdo se je več naučil iz prvega sodelovanja: Rastoder ali Ačimović.Oba. Ko sem prišel prvič v Olimpijo, je bila na osmem mestu, a smo v slabem letu s trenerjem Kosićem prišli v Evropo, imeli najboljšega igralca lige, reprezentante, a to ni bilo dovolj. Osebno sem želel biti še boljši in višje. V tistem trenutku sem reagiral z razmišljanjem igralca. Prideš v klub in v enem letu postaneš najboljši igralec in strelec. Nisem se zavedal, da je potreben čas. To sem spoznal v teh dveh letih, ko sem od zunaj opazoval dogajanje. Tedaj je bila težava, da se nisem zadovoljil s tem, da smo druga ekipa Slovenije. Mučila me je razlika 20, 25 točk do prve. To mi ni dalo miru, zato sem sprejemal različne odločitve, da bi imel vsak teden, mesec boljšo ekipo. Tedaj bi morali biti zadovoljni s tistim, kar imamo, in počasi priti do cilja, ne pa v enem letu.
O tem, ali vrnitev v klub doživlja kot popravni izpit zase in predsednika.Deloma. Klubu lahko dam veliko več, kot sem mu dal v prvem mandatu. S predsednikom sva si nalila čistega vina, da ne bo nepotrpežljivosti. Vsi smo delali napake, na katerih smo se veliko naučili. Ne poznam človeka, ki ima večjo željo spraviti Olimpijo na vrh, kot je predsednik kluba. Tokrat ne bo pritiska, da morajo igralci čez noč postati veliki.
O tem, ali ga je minuli dve leti preganjal občutek nedokončanega posla.Prvih šest mesecev sem bil ponosen, saj je ekipa igrala uspešno. Delovala je tako, kot da bi se otresla pritiska, ki sem ga izvajal na fante in so ga zelo težko prenašali. V letu in pol, ko sem se tudi šolal za trenerja, sem spoznal, koliko časa je potrebno, da se klub postavi na noge. Žal sem v prvem mandatu podlegel pritisku prvaka. Izgubili smo podporo, ker nismo dosegli tistega, kar sem obljubil. Hitro zaostaneš devet točk in si že po šestih krogih izločen iz boja za prvaka.
O pripravljenosti na izzivanja iz Štajerske.Ne. O tem nisem razmišljal in ne bom. Morda sem v preteklosti preveč, zato me je bolela glava. Obrnil se bom na lastno dvorišče. Ko bo prišlo do derbija, potem pa že veste…
O tem, kje bo Olimpija, ko bo dozorela čez dve, tri leta.Glede na potencial upam, da na vrhu. Tudi mi okrog igralcev bomo veliko bolj mirni in ne bodo odpisani že po dveh tekmah.
