Težja poškodba vratnega vretenca, ki jo je staknil avgusta lani v zadnji minuti primorskega derbija z Gorico na Bonifiki, ko je nanj naletel eden od gostujočih nogometašev, je razlog, da bo kariero sklenil predčasno pri 35 letih. Glede na pripravljenost bi v slovenski ligi lahko igral še kakšno sezono. Za nekdanjega reprezentanta, ki je za Slovenijo odigral 37 tekem in edini zadetek dosegel leta 2005 za zmago na gostovanju v Moldaviji, je bila to sploh prva težja poškodba v karieri.
Matej Mavrič kot štoper na igrišču nikoli ni navduševal z umetniškim vtisom, ampak z izjemno borbenostjo, taktično disciplino in vztrajnostjo, s čimer si je pridobil zaupanje trenerjev, da je deset sezon odigral v slovenskih klubih Primorje, Gorica in Koper, osem pa v tujini na Norveškem, v Nemčiji in Avstriji. Glede na telesne sposobnosti je bil idealen nogometaš za sloge lig z veliko zračnimi dvoboji in teka. Verjetno je bil v vsej zgodovini samostojne države nogometaš, ki je najponosneje nosil dres slovenske reprezentance in najglasneje prepeval Zdravljico. V reprezentanci je imel sloves univerzalnega nogometaša. Ko ni bil standardni član udarne zasedbe, kar velja za drugi del reprezentančne kariere, ki je bila dolga devet let od 2002 do 2011, je vskočil tam, kjer je bilo treba zapolniti mesta zaradi poškodb in kartonov. Nekajkrat je bil skoraj odpisan, a so selektorji hitro uvideli, da ne morejo brez njega.
Ostaja v nogometu. V Kopru je tehnični vodja članske ekipe. Hitro se uveljavlja kot verodostojen in pronicljiv strokovni komentator na televiziji, kjer je že v prvih nastopih prekosil nekatere nekdanje reprezentante z večjimi karierami. Tudi na igrišču za golf ga je težko premagati.
