Ponočevanje športnikov ima že dolgo brado, sploh v kombinaciji s pitjem alkohola. Spomnimo se samo pokojnega dirkača formule 1 Jamesa Hunta, ki je popil ogromno piva, cigarete je prižigal drugo za drugo in na najbolj divjih zabavah ni nikoli manjkal. Ali pa finskega smučarskega skakalca Mattija Nykänena, katerega nerazdružljiva prijateljica je bila vodka, ki jo je pil z malo limoninega soka in sladkorjem. Da tovrstna zabava na športnika učinkuje vse prej kot pozitivno, saj deluje na mišice in živčevje, je iz lastnih izkušenj jasno prav vsakemu zemljanu, za športnika najbolj destruktivna pa je kombinacija pitja alkohola in skrajšanega spanca.
Na športne zvezdnike, željne zabave, vseskozi prežijo paparaci, zato se v primeru, ko jih zasačijo s kozarcem alkohola ali cigareto v rokah, hitro znajdejo na naslovnicah tabloidov. Posledično pa jih kaznujejo tudi njihovi delodajalci, saj ima večina posebne pravilnike, ki striktno določajo pravila obnašanja. Brez izjem. To je na primer lani na lastni koži skusil branilec Kölna Mišo Brečko, ki mu je vodstvo kluba po vožnji pod vplivom maliganov naložilo visoko denarno kazen.
Da je ponočevanje po tekmi blizu tudi mnogim slovenskim športnikom iz moštvenih športov, se lahko prepriča vsak, ki se v jutranjih urah predaja zabavi v točno določenih klubih v prestolnici. Ko smo ob priliki znanega športnika vprašali, zakaj gre po tekmi še v »lajf«, nam je odgovoril: »Če grem takoj domov, se bom zaradi adrenalina v krvi v postelji samo prevračal, včasih tudi do jutranjih ur. To se mi najpogosteje dogaja, ko zmagamo!« Paparaci in pravilnik gor ali dol...
