Tekma je bila izjemen taktični boj in je z vsako minuto postajala tudi bolj infarktna. Ker so bili Mariborčani pošteni do nogometne žoge, so bili na koncu nagrajeni z napredovanjem, ki jim omogoča, da se z novim uspehom prebijejo celo v elitno ligo prvakov. Ciprska klasična postavitev 4-2-3-1 je naletela na mariborski obrambni blok 4-1-4-1, s katerim so slovenski prvaki na uvodu sezone v tekmi super pokala ponižali Olimpijo. Mariborska igra s kopico vezistov Filipovićem, Mertljem, Boharjem, Cvijanovićem in Ibraimijem je bila logična izbira strokovnega štaba na čelu s trenerjem Antejem Čačićem glede na prednost gola v gosteh s prve tekme. Slovenski prvaki so zgostili igralni prostor in potrpežljivo čakali, da bodo iz obrambne drže s hitrimi prehodi prek edinega napadalca Tavaresa ogrozili gol ciprskega prvaka. Apoel se je tekme lotil s prepričanjem, da si je že v Nikoziji zaslužil zmago, in bil zaverovan vase, da je boljši od vladarja slovenske scene kljub peklenskemu vzdušju v kotlu Ljudskega vrta pri več kot 30 stopinjah Celzija. Apoel je imel tekmo pod kontrolo, a zaradi neučinkovitosti so glave postajale vse bolj vroče, kar je plačal s kartoni, bojeviti Mariborčani pa so imeli srce, veliko kot Pohorje. To je bila tekma, v kateri ni štel umetniški vtis, ampak zgolj rezultat, ki je Mariboru znova prinesel sijajen uspeh. Igra je pozabljena, za naskok na ligo prvakov bo treba pokazati precej več, kot so sinoči.