Poletje je v klubskem nogometu najbolj mirno obdobje v letu, a kljub temu je bilo v Sloveniji v zadnjem mesecu precej dogodkov, ki so povzročili številne polemike. Predvsem to velja za vprašanja, ki so povezana z obnašanjem navijačev na tribunah. Tako je nogometni klub Maribor v zelo kratkem času gostil dva evropska obračuna, ki sta oba imela oznako – tekma visokega tveganja. Drugače je bilo v Ljubljani na prijateljski tekmi med Olimpijo in Chelseajem, čeprav je šlo za dvoboj, ki ga je spremljalo skoraj 16.000 navijačev.

Za vse odgovarja organizator

Toda med omenjenimi primeri so bistvene razlike. Na tekmi v Ljubljani je gostoval kljub, ki v mednarodnih okvirjih nima problematičnih navijačev. Celo nasprotno – privrženci Chelseaja veljajo za ene najbolj miroljubnih na evropskih gostovanjih. Drugače je bilo v Mariboru, kjer je najprej gostil Zrinjski iz Mostarja, ki je prvak Bosne in Hercegovine, nato pa še Maccabi iz Tel Aviva, ki je prvak Izraela. Prvi dvoboj je bil označen kot tekma visokega tveganja, ker je šlo za obračun ekip iz nekdanje skupne države Jugoslavije, drugi pa zaradi vojne v Gazi, saj so izraelski državljani zdaj pogosto tarča kritik in žalitev podpornikov Palestine.

Da bi se izognili morebitnim nemirom, so pri NK Mariboru za tekmo z Zrinjskim sprejeli odločitev, da razen tribune za gostujoče navijače na stadion spustijo samo slovenske državljane. S tem so se hoteli izogniti primerom, da bi vstopnice na vseh drugih sektorjih kupovali tudi navijači Zrinjskega, s čimer bi obstajala velika verjetnost nemirov na tribunah. Eden od predlogov je bil, da bi lahko NK Maribor vstopnice potem prodajal vsaj državljanom Evropske unije, toda tudi to ni bilo mogoče, saj precej bosanskih izseljencev živi v Avstriji in imajo avstrijsko državljanstvo, a so še vedno navijači Zrinjskega in zato predstavljajo potencialno nevarnost na tribunah na stadionih nekdanje skupne države.

Na koncu je bil najbolj jezen Francoz Laurent Hassid, ki je hotel na tekmo, vendar sprva ni dobil vstopnice, ker nima državljanstva Slovenije. Na slovenske medije je naslovil svojo zgodbo, s čimer so nato zanj pri NK Maribor naredili izjemo, saj so ugotovili, da Hassid ne predstavlja nobene nevarnosti za javni red in mir. »Za vse, kar se zgodi na javni prireditvi, odgovarja organizator. Policijska uprava Maribor je tekmo ocenila kot tekmo visokega tveganja in predlagala personalizacijo vstopnic, upravna enota je predlogu sledila. Po pravilih UEFA, pod okrilje katere spada tudi ta tekma, je vsak klub odgovoren za ravnanje svojih navijačev in prodaja vstopnic je, brez posebnega dovoljenja gostujočega kluba, dovoljena le za navijače domačega kluba. Zaradi vsega naštetega je edini način, da se loči navijače enega in drugega kluba, sistem prodaje vstopnic za državljane Slovenije in za vse preostale pod okriljem gostujočega kluba,« so tedaj poudarili pri slovenskem državnem prvaku. »V vsakem nasprotnem primeru bi stadion Ljudski vrt lahko med tekmo zajel kaos, saj bi prišlo do mešanja navijačev na praktično vseh tribunah. V tem primeru ne bi mogel gostujoči klub odgovarjati za ravnanje svojih navijačev, organizator, torej domači klub, pa bi po zakonodaji odgovarjal za zadeve, na katere ni imel vpliva.«

Na koncu so potezi Maribora pokimali tudi pri mednarodni evropski zvezi Uefa, ki je tudi prva predlagala, da se vstopnice prodajajo le slovenskim državljanom in da je vse v skladu s pravili, natančneje s 15. členom pravilnika o varnosti, po katerem mora v osnovi vsak klub, ki prodaja vstopnice, te zagotoviti zgolj svojim navijačem.

Ničelna toleranca

Podobna ureditev je bila prejšnji teden, ko je v Ljudskem vrtu gostoval Maccabi iz Tel Aviva. Takrat glavno nevarnost niso predstavljali gostujoči navijači, ki jih v slovenskem okolju tako ali tako ni veliko, ampak politična nestrpnost proti Izraelu. Trenutno Izrael namreč izvaja vojaške napade na Gazo, ko umirajo številni nedolžni ljudje, zato mnogi protestirajo proti Izraelu in vsemu, kar je povezano z njim. »Tekmovanja pod okriljem mednarodne evropske zveze Uefa niso prostor za izražanje političnih prepričanj, prav tako ne za kakršno koli izražanje politične, verske ali rasne nestrpnosti. Vsakršno kršenje zahtev o ničelni toleranci bo imelo resne posledice – kazni niso samo finančne, ampak se lahko izreče tudi kazen igranja tekme pred praznimi tribunami ali celo izključitev iz tekmovanja – zato bomo skupaj s svojimi navijači storili vse, da pošljemo v svet sliko o zglednem obnašanju vseh, ki jim srce bije za NK Maribor,« so prejšnji teden sporočili iz pisarne slovenskega državnega prvaka.

Brez zapletov ni šlo. Šesterica ljudi je na stadionu med tekmo na listu formata A4 imela narisane palestinske zastave, zato jih je policija kaznovala z 250 evri globe na osebo. Pri slovenski policiji so svoje ostre kazni pojasnili s sporočilom, »da je bilo prepovedano vnašati kakršne koli transparente in kakršne koli zastave na vzhodno in zahodno tribuno stadiona, za navijanje z zastavami pa sta bili tako določeni le navijaški tribuni – sever, kjer so gostujoči, in jug, kjer so domači navijači.« Enako kot za palestinsko zastavo je sicer veljalo tudi za izraelsko zastavo, ki je bila lahko prejšnjo sredo izobešena le v sektorju za gostujoče navijače, kjer so bili Izraelci.

Zakonito zbiranje osebnih podatkov

Eden od načinov, s katerim hočejo organizatorji preprečiti nerede na tribunah, je tudi sistem personalizacije vstopnic. Na njih je ime in priimek lastnika vstopnice in le oseba s takšnim imenom in priimkom lahko gre s to vstopnico na tribuno. 16. člen zakona o javnem zbiranju (ZJZ) namreč določa, da mora organizator zaradi posebno velikega tveganja, ko bi na prireditvi lahko prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke. Organizator lahko zbira le podatke o osebnem imenu, državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču, in to le od posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. S tem se lahko v primeru izgredov identificira in prepozna nasilneže in se proti njim uvede ustrezne postopke.

Ob tem se poraja vprašanje, ali gre za nezakonito zbiranje osebnih podatkov, toda prejšnja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je leta 2007 v enem od konkretnih primerov, ki se je navezoval na personalizacijo vstopnic, zapisala: »Blagajničarka in varnostnik sta imela na nogometni tekmi pravico preveriti osebni dokument oziroma sta bila to v konkretnem primeru po službeni dolžnosti tudi zavezana storiti.«