Vse bolj redko se še dogodi, da Silvio Berlusconi prileti s helikopterjem v Milanello ter pozdravi nogometaše Milana. Razloga sta dva, a oba tesno povezana – predsednik Milana se za svojo najljubšo ekipo briga vse manj, zato ta dosega tudi vse slabše rezultate. Toda včeraj je Berlusconi spet obiskal Milanov center za trening, kar je znamenje, da se približuje nekaj resnega. To je liga prvakov, tekmovanje, ki ga ima Milan v svojem zapisu DNK.

Resda je Milan v italijanskem prvenstvu šele deveti, toda letos je na San Siru že gostoval en španski velikan, FC Barcelona, ki je domov odšel z remijem (1:1). Zdaj prihaja drugi, Atletico Madrid, ki je v španski ligi do zdaj zbral enako število točk kot Barcelona, a ima v Evropi bistveno manj izkušenj. Kar petnajst nogometašev Atletica bo namreč danes prvič igralo v izločilnih bojih lige prvakov. Enako velja za oba trenerja, Diega Simeoneja pri Atleticu ter Clarenca Seedorfa pri Milanu, pri čemer je slednji trener šele dober mesec. Zanimivo, da sta bila oba kot nogometaša člana največjega rivala današnjega tekmeca. Seedorf je igral za Real Madrid, Simeone pa za Inter. Oba sta na mestnih derbijih tudi tresla nasprotnikovo mrežo. Seedorf je v majici Reala proti Atleticu dosegel najlepši gol v svoji karieri, saj je leta 1998 zadel z več kot 40 metrov. Na drugi strani je Simeone istega leta z Interjem premagal Milan s 3:0, sam pa je dosegel dva gola.

Dolgo časa pa je zdržal Jose Mourinho, preden se je v Angliji spet spustil v odprt besedni dvoboj. Že res, da Portugalec ves čas malce zbada svoje tekmece, toda od vrnitve v Anglijo še ni imel tako pestre fronte, kot jo ima zdaj s trenerjem Arsenala Arsenom Wengerjem. Mourinho je mestnega rivala označil kar za največjega poraženca v angleškem nogometu, potem ko Wenger lovorike ni osvojil že osem let. Vse skupaj spominja na besedne borbe, ki jih je imel Mourinho v Španiji s Josepom Guardiolo (zdaj trener Bayerna), ko so na tiskovnih konferencah padale celo žaljivke. Vsem situacijam je skupno, da je bila v igri lovorika, Mourinho pa je tekmeca skušal zmesti z verbalnimi igricami. Enako pomembna je tudi današnja partija med Arsenalom in Bayernom, a Wenger in Guardiola sta povsem sproščena. Osredotočena sta namreč zgolj na lastno ekipo, brez da bi ju nekdo dražil na tiskovnih konferencah.

Še pa je svež spomin na lansko leto, ko je Bayern v Londonu visoko zmagal (3:1), nato pa doma skoraj vse zapravil (0:2). To je bil tudi zadnji poraz Bayerna v ligi prvakov ali domačem prvenstvu do letošnje jeseni, ko je doma izgubil proti še eni angleški ekipi, Manchester Cityju. »Letos smo v precej boljšem psihičnem stanju kot pred letom dni,« zatrjuje Arsene Wenger. Toda kaj, ko je v boljšem stanju tudi Bayern.

Nikar pa ne mislite, da je Jose Mourinho pozabil na Barcelono. Prav včeraj, ko je katalonski klub gostoval pri Manchester Cityju, je povedal: »To je najslabša Barcelona v zadnjih letih.«