Prvi strel na tekmi je izvedel legendarni Brazilec Pele, po slavnostnem začetku pa so več želje pokazali gostitelji, ki so jih s tribune spodbujali temperamentni navijači. Alžirci so imeli rahlo premoč, vendar jim Slovenci kljub skromni predstavi niso dovolili, da bi si priigrali velike priložnosti z izjemo 15. minute, ko se je Islam Slimani po protinapadu sam znašel pred vratarjem Samirjem Handanovičem, ki je njegov strel z desetih metrov odbil v kot. Če se je Slovenija uspešno branila, v napadu ni pokazala nič. Ni bilo kontinuiranega napada s serijo podaj, ampak predvsem veliko nabijanja žoge proti edinemu napadalcu Bezjaku, ki pa mu takšna igra ne ustreza, saj v bolgarskem Ludogorcu igrajo s kratkimi podajami. Ko je v igri Novaković, ki je zaradi dolge poti iz Japonske izpustil tokratno reprezentančno akcijo, je zanj značilno, da po dolgi podaji žogo zadrži, da se mu priključijo preostali igralci. Čeprav sta bila v slovenski vrsti umetnika Kampl in Iličić, sta bila skoraj polovico prvega polčasa neopazna. Nista dobila pravih žog za kreacijo. Nato sta se v pomanjkanju žog začela po njih vračati pred slovenski kazenski prostor. Ko je že kazalo, da se bo polčas končal brez zadetkov, so Alžirci povedli v drugi minuti sodnikovega dodatka po grobi napaki obrambe, ki se na takšni ravni nogometa ne bi smela zgoditi. Po prostem strelu z leve strani je neoviran ostal napadalec zagrebškega Dinama Soudani in žogo z glavo z nekaj metrov pospravil v mrežo.
V drugi polčas je Katanec krenil s tremi menjavami, saj je v igro poslal Andraža Struno, Tima Matavža in Valterja Birso. A razmerje se kljub trem ofenzivnim vezistom Iličiću, Birsi in Kamplu ter napadalcu Matavžu ni bistveno spremenilo. Alžirci so v 56. minuti izvedli nov hiter napad, po podaji z leve strani pa je do žoge ob Iličiću na robu kazenskega prostora prišel Taider, ki je klubskega soigralca iz Interja Handanoviča premagal z natančnim strelom, po katerem se je žoga od vratnice odbila v mrežo. Alžirci so imeli do konca tekme še dve priložnosti za povišanje izida, vendar je obakrat dobro posredoval Handanović. Da slovenska statistika strelov na alžirski gol ni ostala prazna, je v sodnikovem podaljšku poskrbel Milec, a je njegov strel z 18 metrov ustavila vratnica.
Selektor Slovenije Srečko Katanec je po tekmi priznal, da je bila predstava njegovih varovancev slaba, a se v šali malo tolažil s tem, da sta februar ali marec meseca, v katerih tekme redno izgublja. Očitno je hitro videl, da to ni večer slovenske reprezentance v Afriki, saj je v nasprotju s prejšnjimi tekmami, ko je bil temperamenten ob robu igrišča, zelo hitro obsedel na klopi. Čeprav veliko igralcev redno igra v svojih klubih, je bilo očitno, da Birsa in Matavž zaradi poškodb nista pripravljena, poznala se je odsotnost Novakovića in Ljubijankića. V slovenski igri ni bilo zanjo značilnega moštvenega duha in bojevitosti, predvsem pa premalo discipline pri obrambnih nalogah. Za vsaj boljši umetniški vtis je bilo premalo gibanja, čvrstosti, idej in organiziranosti v napadu z globinsko podajo. Predstava Slovenije je bila daleč od pričakovane ravni, ki jo je pokazala v minulem letu. A tudi takšna prijateljska tekma je dobrodošla, da se zasedba nekaj nauči.
Slovenija je imela tokrat malo časa za priprave na tekmo. Več ga bo junija, ko bo gostovala v Južni Ameriki, kjer se bo v pripravljalnih tekmah pomerila z dvema svetovnima prvakoma, ki bosta precej težja, kot je bila Alžirija. Z Urugvajem 4. junija v Montevideu in Argentino 7. junija v Buenos Airesu. Za obe južnoameriški reprezentanci bo to generalka pred odhodom na svetovno prvenstvo v Brazilijo.
