Rusija je do zadnjega kroga spadala med razočaranja svetovnega prvenstva. Varovanci Fabia Capella so za napredovanje nujno potrebovali zmago in v tem stilu so tudi začeli tekmo. Zaigrali so precej bolje kot na prvih dveh tekmah. Prevzeli so pobudo, prevladovali pri posesti žoge, medtem ko je Alžirija nekje izgubila silno agresivnost, s katero je prekosila Južno Korejo. Kdo ve, morda je na ekipo rahlo vplivalo tudi naelektreno ozračje v odnosu do novinarjev, ki jih je selektor Vahid Halihodžić maščevalno nahrulil po zmagi nad Južno Korejo. V prvem polčasu se je zdelo, da se je nekdanjemu trenerju zagrebškega Dinama maščevala ošabnost. Rusi so bili predvsem v prvih dvajsetih minutah boljši, v tem obdobju so dosegli tudi gol. Po lepi akciji na levi strani je z glavo neoviran zadel Aleksandr Kokorin. V tistem trenutku so bili Rusi na želenem drugem mestu, kajti na tekmi med Belgijo in Južno Korejo, ki je potrebovala zmago z več goli razlike, je bil izid še 0:0. Ker je bil izključen Belgijec Steven Defour, so se možnosti azijske reprezentance rahlo povečale, potrebovali pa so dva zadetka, da bi na lestvici premagali Rusijo.
Vse se je obrnilo na glavo v šestdeseti minuti, ko se je Alžircem obrestovala ambicioznejša igra. Nogometaši v belih dresih so bili nevarni predvsem v igri z glavo, kjer je prednjačil Islam Slimani. Na tak način je imel že v prvem polčasu nekaj priložnosti, v drugem pa je le dosegel gol. Pri tem mu je pomagal tudi ruski vratar Igor Akinfejev, ki je ob podaji iz kota zaplaval v prazno. Slimani je Alžirijo pripeljal na prag največjega uspeha tamkajšnjega nogometa doslej, Rusijo pa pahnil na rob izpada. Tudi možnosti Južne Koreje so se zmanjšale, poleg tega je Belgija v 78. minuti z golom Jana Vertonghna povedla z 1:0 in še tretjič zmagala. Vprašanje je bilo le, ali bodo Alžirci obranili napade Rusov, ki so poskušali tudi s talentiranim nogometašem CSKA iz Moskve Alanom Dzagojevom, a so bili napadi mlačni in v osmino finala se je uvrstila Alžirija.
