Mehičan je imel kot član Guadalajare pošteno načete živce, saj se mu nikakor ni uspelo prebiti v prvo postavo, zato ni izključeval niti o prenehanju nogometne karier. A na srečo se odlični napadalec za tako drastično potezo ni odločil, zasluge za to pa gre pripisati redvsem njegovim najbližjim.
"Pred tremi leti sem se sparaševal, ali je to pot, po kateri želi bog, da hodim. Nisem igral veliko, v klubu sem bil rezervist. Bil sem razočaran, saj so me mlajši igralci prehitevali, kar me je seveda potrlo. O mojem položaju sem se veliko pogovarjal s svojimi starši, starimi starši, sestro in dekletom. Pomagali so mi spoznati, da mi je usojeno igrati nogomet,“ je priznal Hernandez, bolje poznan pod vzdevkom Chicharito.
"Zavedam se, da imam veliko srečo. Sprejel sem pravo odločitev, iz izkušnje pa sem se naučil ogromno. Pomembno je namreč uživati v življenju in igranju nogometa. Samo bog ve, kakšno pot boš ubral, ter ali boš uresničil svoje sanje ali ne,“ je svojo življensko izkušnjo opisal 23-letni nogometaš rdečih vragov.
