Slovenska javnost si je želela, da bi se nogometaši na žrebu izognili predvsem Franciji in Portugalski, čeprav ima selektor Matjaž Kek tudi veliko pomislekov glede mrzle Moskve in igranja na umetni travi. Južnoafriški reprezentant Steven Pienaar, ki je vlekel kroglice, je imel torej dokaj srečno roko za slovenske ljubitelje nogometa, manj pa za selektorja Keka.

Žreba so se s slovenske strani udeležili predsednik Nogometne zveze Slovenije Ivan Simič, selektor Matjaž Kek, generalni sekretar Dane Jošt, sekretar reprezentance Boštjan Gasser in vodja marketinga Uroš Stanič. Čeprav ti niso bili najbolj navdušeni nad odhodom v Rusijo, je predsednik NZS Simič odločen: "Gremo po zmago, kaj pa drugega! Sem optimist."

Nekoliko previdnejši je Kek: "Od žreba nisem pričakoval nič posebnega. Rusija je v dveh tekmah nesporen favorit, nekoliko pa me skrbijo razmere, ki jih bomo imeli v Rusiji, predvsem igrišče in sama igralna površina. V prvi vrsti pa si želim, da bi bili moji igralci sredi novembra dobro pripravljeni, saj bo tokrat šlo dokončno zares."

Slovenska vrsta se je z Rusi doslej pomerila na treh uradnih tekmah. Če prijateljska 11. februarja 1996 v La Valetti ni imela posebnega pomena, pa sta bila povsem drugačnega značaja naslednja obračuna. Pod takratnim vodstvom Srečka Katanca so se slovenski nogometaši s favoriziranimi Rusi pomerili v kvalifikacijah za SP 2002. Prvi dvoboj se je v Moskvi 24. marca 2001 končal z neodločenim izidom 1:1, drugega, 1. septembra 2001 v Ljubljani, pa so z 2:1 dobili igralci v zeleno-belih dresih.

S te tekme se je v spomin vtisnila predvsem sporno (na slovensko srečo) dosojena enajstmetrovka angleškega sodnika Grahama Polla, ki jo je v izdihljajih tekme zanesljivo izvedel Milenko Ačimović in s tem Slovenijo povsem približal dodatnim kvalifikacijam. V teh so - kot je vsem znano - Slovenci izločili Romunijo in se prvič v zgodovini prebili na prvenstvo sveta.

Tokrat jim stavnice ne pripisujejo velikih možnosti za nov tovrstni podvig, toda nekatere predstave v teh kvalifikacijah za SP 2010 so pokazale, da si ob pravem pristopu tudi slovenski "outsiderji" lahko prislužijo vozovnice za na jug Afrike. Bodo pa (vključujoč mrzlo vreme in umetno travo na prvi tekmi) gotovo najtežji tekmec prav ruski nogometaši. Ti so se v zadnjih letih prebili in se utrdili na svetovni sceni.

Imena, kot so Andrej Aršavin, Roman Pavljučenko, Pavel Pogrebnjak, zvezdnik prihodnosti Alan Dzagojev, Dinijar Biljaletdinov, Jurij Žirkov, Sergej Ignjaševič, Igor Akinfejev in drugi ter čarovnik na selektorskem stolčku Nizozemec Guus Hiddink, potrjujejo Ruse za nesporne favorite. Da so izvrstna reprezentanca, so nenazadnje dokazali na evropskem prvenstvu leta 2008, ko so z zelo lepo igro osvojili tretje mesto in tako dosegli največji uspeh ruskega reprezentančnega nogometa po razpadu Sovjetske zveze.

Toda niti vsa ta izjemna dejstva Rusom ne zagotavljajo "avtomatično" svetovnega prvenstva. Tega se pod Uralom gotovo zavedajo, tako kot se kljub še bolj blesteči zgodovini vsaj kančka nepredvidljivosti tovrstnih tekem zavedajo tudi zaenkrat neprepričljivi Francozi, ki jim bo nov nastop na SP skušala preprečiti Irska, Portugalci, ki se bodo s svojimi zvezdniki zoperstavili zelo dobri izbrani vrste Bosne in Hercegovine, in Grki, ki jim le naslov evropskih prvakov iz leta 2004 prav tako ne bo nič pomagal v boju z vse boljšimi Ukrajinci.

Iz Evrope so si nastop na SP 2010 v kvalifikacijah neposredno zagotovile Švica, Slovaška, Anglija, Španija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Danska in Srbija.