Cilj je, da skuša vsak posameznik napredovati in da skušamo narediti dober rezultat. Naša skupina je všečna, ampak se bo treba potruditi. Avstralija je zahteven tekmec, ogledal sem si tudi nekaj tekem Mehike, ki zelo dobro igra. Za Litvo vemo, da je v vrhu evropske košarke. Nikogar ne smemo podcenjevati. Turnir bo zahteven. Toda na koncu bo vse odvisno od tega, kako bomo pripravljeni in kako bomo sodelovali na igrišču.
Reprezentanca je v primerjavi z minulim letom doživela precej sprememb, ambicije bo treba uskladiti s sposobnostmi.Moraš biti realen. Vsak lahko reče, da ciljamo na kolajno, ampak to v tem trenutku ni realnost. Precej igralcev je odšlo, formira se nova ekipa, imamo veliko mladih. Glavni cilj je, da čim bolj napredujejo, da se izoblikuje ekipa. In da se naslednje leto na evropskem prvenstvu skušamo uvrstiti na olimpijske igre. Ne pravim, da je letošnje svetovno prvenstvo le ogrevanje. Skušali bomo poseči po najvišjih mestih, obenem pa napredovati kot ekipa.
Selektor Jure Zdovc je rekel, da je cilj polfinale. Je to realno?Če je to rekel selektor, potem je. Odvisno, kako bomo začeli. Potrebujemo tudi precej sreče. Na prejšnjih evropskih prvenstvih smo dobro igrali, a nismo imeli sreče s tekmeci. Lani smo v četrtfinalu dobili kasnejše evropske prvake Francoze, v Litvi smo izpadli proti Špancem, ki so bili tudi nato prvaki. Želim si, da bi se v drugem delu tekmovanja enkrat izognili najboljšim ekipam. A tega ne moreš načrtovati.
Žreb je ugoden. Če bo Slovenija prva ali tretja v skupini, bo po vsej verjetnosti v osmini finala in morebitnem četrtfinalu dobila tekmeca, ki dovoljujeta realno upanje na uvrstitev v polfinale. Boste igralci v prvem delu turnirja zaradi tega preračunljivi?Kolikor poznam Jureta Zdovca, ne bomo preračunavali. On je zelo tekmovalen, tudi jaz sem in vsi drugi tudi. Skušali bomo dobiti vsako tekmo. Ampak če vprašate mene, v primeru, da bi bilo treba biti preračunljiv, da bi dobili lažjega tekmeca v nadaljevanju prvenstva, sem za. Toda to je zelo težko. Košarka je zelo nepredvidljiva. Lahko se v skupini C, s katero se križa naša, zgodi kaj nepredvidljivega in dobiš ravno tistega tekmeca, ki si ga nisi želel.
Ko je pred petimi leti Zdovc napovedal kolajno, ste mu igralci prikimali. Zdaj, ko je za cilj postavil polfinale, se zdi, da ste se potegnili nazaj.Treba je realno pogledati, kakšno ekipo smo imeli takrat in kakšno zdaj. Takrat so vsi naši igralci igrali v evropskih velikanih ali v NBA, medtem ko smo zdaj škorci. V evroligi igrajo le trije, medtem ko so v tisti ekipi skoraj vsi igrali na tej ravni. Moramo biti realni.
Kakšen cilj pa je realen? Četrtfinale?Ja. Najprej se uvrstiti v četrtfinale, potem pa igrati na karto presenečenja. Iz skupine moramo iti naprej in zmagati tudi v osmini finala, potem bo vse odvisno od dnevne forme.
Lani ste pred EP v Sloveniji izrazili željo po hitrejši igri. Ste z Juretom Zdovcem govorili o tem, da bi letos igrali še hitreje?Ne. Hitreje kot lani ne bomo igrali, kajti Jure ne goji take igre. Igramo bolj na postavljen napad. Način igre je povsem obraten kot lansko leto.
Vam odgovarja tak način?V ligi NBA sem vajen igrati hitro košarko. Vendar mislim, da ne bo nobenega problema. Imamo take akcije, da centra prihajata ven iz rakete, zato je dovolj prostora na sredini za naše hitre igralce. Lahko prodiramo, polagamo, iščemo odkrite igralce. Zdovc je temu prilagodil igro.
V Phoenixu imate s trenerjem Jeffom Hornacekom odprt odnos. Lahko kaj podobnega zgradite z Zdovcem?Mislim, da v Evropi ne moreš imeti takšnega odnosa s trenerjem kot v Ameriki. Tam imaš s trenerjem podoben odnos kot z očetom ali prijateljem. To mi je zelo všeč. V Evropi so trenerji še vedno preveč tiranski. Tega nisem več vajen, zato mi je malo težje. Nisem niti ljubitelj dveh treningov na dan, kajti že sedem let imam en trening na dan. Vse prihaja iz te sedemletne navade. Ko pridem v Slovenijo, se za dva meseca to obrne na glavo. A to moraš prestati, če hočeš biti del ekipe in da te soigralci spoštujejo. Vsi skupaj se moramo preznojiti in podpirati drug drugega.
Kaj vas je prepričalo o odločitvi, da zaigrate na svetovnem prvenstvu v Španiji?Žena in sin. Če ne bi igral za reprezentanco, bi moral na začetku avgusta trenirati v Phoenixu. Maja in Mateo bi ostala v Ljubljani in ju ne bi videl mesec in pol. Med pripravami v Sloveniji ju vidim več.
V Phoenixu vedo, da ste v reprezentanci zaradi družine?Nisem govoril z njimi o tem. Saj oni te stvari razumejo. Kadar gremo na priprave, družine vzamemo s seboj. Mislim, da sem se pravilno odločil.
Je ekipa že našla pravo kemijo ali se ta še ustvarja?Se ustvarja. Med igralci je bilo vzdušje vedno dobro, dobro se razumemo. Na prvih pripravljalnih tekmah nismo bili v polni postavi. Pa tudi, če mene vprašate, je bila pot na kitajsko neposrečena. Tja so moji soigralci potovali dva dni, odigrali tri tekme. slišal sem, da je bila hrana katastrofalna. Ne vem, če smo kaj dobili od tega turnirja. Bolj so bili igralci utrujeni, kot pa da bi kaj odnesli. Na tak način igralci otežujejo trenerjem delo, kajti če si utrujen, ne moreš vaditi, kot si želiš.