Ko v mestu gostuje Brazilija, je to ponavadi atraktiven dogodek, ki zavrti usnjeno žogo in nabrusi pete, da zaplešejo. Tokrat v Ljubljani niso gostovali ne nogometaši ne plesalci sambe, ampak košarkarji. Visoki fantje, višji in močnejši od slovenskih škorcev, kot je mlade soigralce poimenoval Goran Dragić, na prvi pogled ne obetajo zabave v ritmih, po katerih je znana njihova država. Toda ko se pleše ples z oranžno žogo, so zelo okretni. Glede na zasedbo, s katero bodo odšli na svetovno prvenstvo, se lahko zgodi celo, da bodo čez dobre tri tedne, ko se bo prvenstvo končalo v Madridu, stopili ob bok slavnejšim nogometašem. Tudi mnogi brazilski košarkarji so vajeni soja žarometov, to velja predvsem za štiri igralce iz lige NBA. Včeraj so igrali trije (Anderson Varejao, prvak NBA s San Antoniom Tiago Splitter in Nene Hilario), medtem ko je Leandro Barbosa počival. S klopi si je lahko ogledal klubskega soigralca Gorana Dragića, ki mu odslej ne bo več treba izpuščati tekem. Z zanimanjem si je poteze trenutno najboljšega slovenskega košarkarja in prijatelja ogledal tudi hokejist Anže Kopitar. Z očetom, mamo in bratom je sedel tako blizu igrišča, da je lahko vonjal pot, ki je kapljal s preznojenih teles.
Ker je Brazilija močna na položaju visokih košarkarjev, je selektor Slovenije Jure Zdovc tekmo začel nekoliko drugače kot minule pripravljalne dvoboje. V začetno peterko je uvrstil najvišja slovenska igralca Alena Omića in Uroša Slokarja, ki v dvoboju s Splitterjem in Varejaom nista bila v podrejenem položaju. Prav tako kot ni bila celotna slovenska ekipa. Imela je rahlo pobudo, ki se je skozi prvih deset minut odražala v majhni točkovni prednosti. Slovenski centri so se izkazali tudi s koši, kajti prispevali so deset točk od štirinajstih v prvi četrtini (do konca polčasa so dodali le štiri), preostale štiri je dosegel Zoran Dragić, oba koša ob pronicljivih podajah svojega brata Gorana. Ta strelsko ni bil razpoložen. Zdelo se je, da je njegova igra bolj usmerjena proti soigralcem kot proti košu, še očitneje je bilo, da so Brazilci z Larryjem Taylorjem na čelu, ki ga je vseskozi tesno in na trenutke tudi grobo pokrival, obrambo osredotočili nanj. Gostje so Slovenijo ujeli ravno ob izteku prve četrtine, nato pa v drugi stopili na plin. Počasi, a zanesljivo so polnili slovenski koš. Bolj se je približeval polčas, natančnejši so bili z vseh položajev, pri čemer so imeli veliko razpoloženih košarkarjev. Na drugi strani je bil slovenski met slab. Za dve točki je še nekako šlo (55,6 odstotka), porazen je bil met za tri točke (11/1).
Kot bi brazilska glasba, ki je med polčasoma odmevala iz zvočnikov, spodbudila goste, so ti tretjo četrtino začeli silovito, medtem ko je igra Slovenije povsem poniknila. Brazilci so igrali, Slovenci pa delali napake in spremljali, kako zeleni vlak drvi proti najvišji prednosti na tekmi (48:29). Kazalo je na polom, a je sledil velik preobrat, in to sprva v režiji peterke, ki ji tega verjetno pred začetkom priprav ne bi nihče napovedal: Omić, Prepelič, Klobučar, Lorbek in Balažič so se uspešno podali v divji lov za tekmeci. Slovenija je naredila delni izid 11:0. Sledil je rafal trojk, Slovenci so jih zadeli šest zapored. Kot Dušan Hauptman v najboljših letih jih je zadeval Klemen Prepelič (prispeval jih je šest), pridružil se mu je še Goran Dragić, ki se je prebudil v drugem polčasu. Slovenija je povedla že za deset točk. Toda sledil je nov preobrat in napeta končnica, v kateri so dvakratni svetovni prvaki v zadnji sekundi izsilili podaljšek. Bolje so ga začeli Brazilci, na hitro povedli za šest točk in prednost obdržali do konca.
»Zelo zanimiva tekma. Morda za koga presenetljivo, a prvi polčas ni bil tako slab, kot je bilo videti. Obramba je bila zelo korektna, a smo izgubljali žoge na prelahek način. Moram poudariti, da so bili Brazilci prvi polčas zares agresivni. Nekaj naših igralcev je bilo čisto potolčenih. Sodniki so to dovoljevali. Na to sem igralce opozoril. Njihove agresivnosti nismo pravočasno ustavili, nismo se uprli, in to smo plačali. V nadaljevanju smo zaradi odlične obrambe prišli do nekaj zadetih trojk, a nato znova povsem po neumnosti in malo tudi zaradi smole dovolili podaljšek,« je po tekmi povedal selektor Jure Zdovc in dodal, da je Domen Lorbek iz igre odšel le preventivno zaradi udarca v nogo.
