Slovenski reprezentanti so dobro novico izvedeli že pred tekmo, prišla je z istega parketa, na katerem so zvečer premagali Južno Korejo (89:72). Na popoldanski tekmi je bila v derbiju dneva Avstralija z 82:75 boljša od Litve, zdaj je Slovenija še edina neporažena ekipa v skupni D. Boomers (kenguruji, op. a.) so se zelo razveselili zmage, a precej možnosti je, da jim bo ta v nadaljevanju tekmovanja celo škodila. Ker je Slovenija Avstralce premagala za deset točk, matematika pravi, da Zdovčevim izbrancem za osvojitev prvega mesta v skupini na tekmi zadnjega kroga proti Litvi zadostuje že poraz z osmimi točkami razlike. Poraz med devetimi in trinajstimi točkami prinaša drugo mesto, višji od 13 točk pa prav tako ugodno tretje mesto.
Še pomembnejši podatek je, da je za Litvo najmanj tvegano, če proti Sloveniji izgubi. Če bi zmagala denimo za pet točk, bi zasedla drugo mesto, ki si ga nobena od treh reprezentanc ne želi, v primeru poraza pa tretjega, ki poleg prvega omogoča morebitno tekmo z ZDA šele v polfinalu. Tako je v najslabšem položaju Avstralija, kajti odvisna je od Slovenije in še bolj od Litve ter njene volje po zmagi v jutrišnjem zadnjem krogu. Vse to drži ob podmeni, da bodo tri favorizirane reprezentance zmagale na preostalih tekmah, predvsem, da bo Avstralija premagala Mehiko, ki je z včerajšnjo zmago nad Angolo napovedala kandidaturo za uvrstitev v osmino finala. Tudi tu je možno taktiziranje.
Pred tekmo so v korejskem taboru pravili, da se bodo pač borili in igrali tako kot na prvih dveh tekmah. Napoved ni bila prav nič spodbudna, kajti doslej so izgubljali z visoko razliko. Toda tekmo so začeli povsem drugače, prav tako Slovenija, ki je proti Avstraliji in Mehiki blestela v prvi četrtini, sinoči pa potrebovala dolgo časa, da je vsaj malo ogrela motor. V prvem polčasu so se slovenski košarkarji v primerjavi s prvima tekmama, ko so pokali od energije in drveli kot ferrariji, po igrišč vlekli kot megla. Prav nič znana imena v korejski reprezentanci so Slovence uspavala. Korejci so od prve minute prevzeli pobudo, v prvi četrtini najvišje vodili s 16:11, prvih deset minut pa končali s prednostjo dveh točk.
V nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. To je Zdovca prisililo, da ni mogel večjega počitka nameniti nosilcem igre na čelu z Goranom Dragićem, ki je bil na igrišču vso prvo četrtino in bil tudi najboljši posameznik. Dragićeve podaje navzven tokrat niso bile kronane s številnimi trojkami, kajti njegovi soigralci niso bili natančni kot na prvih dveh tekmah (met za tri točke v prvem polčasu je bil 13-4), skok je bil približno izenačen, obramba manj trdna, igra pa nikakor ni stekla po slovenskih željah. Vseeno je Slovenija polčas dobila s točko prednosti.
Tretja četrtina je vendarle ponudila boljšo igro Slovenije, do izraza je prišla razlika v kakovosti, ki je z naskokom na slovenski strani. Slovenija je začela nabirati prednost, potem ko so se bratoma Dragić z uspešno igro v napadu pridružili še drugi. Spet je dobro igral Alen Omić, ki mu je uspel dvojni dvojček (13 točk in 11 skokov), v pomembnih trenutkih pa je kot po pravilu znova zadeval Domen Lorbek. Prav po koših Lorbka in Omića so Slovenci dosegli sedem točk zapored in prebili mejo desetih točk prednosti. Od takrat naprej ni bilo nobene bojazni več, da Slovenija ne bi zmagala.
