Ljubitelji košarke onkraj luže so bili prepričani, da se takšen talent, kot je bil Michael Jordan, rodi le na vsakih sto let. Zdelo se je nepredstavljivo, da bi nekdo stopil v velike čevlje letečega športnika, ki je kariero sklenil z neverjetnim povprečjem 30,1 točke na tekmo. Nato pa se je zgodilo: pojavil se je nepredstavljivi in počel nepredstavljivo. Še preden je podpisal profesionalno pogodbo za igranje v ligi NBA, je bil njegov bančni račun zavoljo pogodbe z opremljevalcem Nike bogatejši za nekaj deset milijonov dolarjev, po prvi sezoni pa so mu že laskali, da je zrel za Hišo slavnih. Pri 28 letih o njem vsi vedo vse. Tudi to, da je Miamiju že drugo leto zapored pomagal do šampionskega prstana in postal najkoristnejši igralec. LeBron James. The Chosen One (Izbranec).
Usode mnogih temnopoltih prebivalcev obljubljene dežele so si podobne in tudi LeBronova ni bila nič kaj rožnata. Rodil se je brezposelni najstnici Gloriji, ki so jo zaradi pomanjkanja denarja večkrat vrgli na cesto, boljše čase pa je doživel, ko je pristal pri rejniški družini, katere poglavar je bil trener ameriškega nogometa. Mami pomanjkanja ni nikoli zameril. Še več, brez nje si ne predstavlja življenja. »Pomeni mi vse. Vedno mi je in vedno mi bo.« Zaradi genov neznanega očeta je hitro rastel in bil že pri desetih letih med višjimi na košarkarskem igrišču. »Zelo rad je metal na koš, toda dopovedoval sem mu, da so najboljši košarkarji tisti, ki gojijo moštveno igro,« se spominja eden njegovih prvih trenerjev Dru Joyce II. Njegove nasvete je upošteval in blestel že v prvem letu v dresu srednješolskega moštva St. Vincent-St. Mary, ko je imel ob povprečnih 25 točkah v statistiko vpisanih še 7 skokov, 6 asistenc in 4 ukradene žoge. »Je košarkarski genij,« mu je po treh naslovih državnega prvaka laskal srednješolski trener Keith Dambrot, da je nekaj posebnega, pa je bilo jasno, ko je leta 2002 krasil naslovnico revije Sport Illustrated kot šele osmi srednješolec v 48-letni zgodovini revije. Logični korak naprej bi bila univerza, a je to stopnico preskočil in zaigral za Clevend. Doseženih 25 točk, 9 asistenc in 6 skokov že na prvi tekmi je bilo nekaj posebnega, kot je bil leta 2010 poseben njegov prestop v Miami. Postal je namreč eden najbolj osovraženih športnikov, saj so mu očitali, da je s tem, ko je združil moči s Chrisom Boshem in Dwyanom Wadom, izbral najlažjo pot do naslova prvaka. Dva zaporedna prstana sta to potrdila, 16. januarja letos pa je za nameček postal najmlajši košarkar v zgodovini lige, ki je presegel mejo 20.000 doseženih točk.
Mladostni vzornik je bil Michael Jordan (oba sta kot edina doslej v istem letu postala olimpijski prvak, prvak lige NBA in njen najkoristnejši igralec), zato je celotno srednješolsko kariero in prvih sedem let v NBA nosil njegovo številko 23, danes pa ga je v mnogočem že presegel. Tudi s stanjem na bančnem računu, na katerega vsako leto nakažejo približno 60 milijonov ameriških dolarjev, kar ga uvršča med deset najbogatejših športnikov, med košarkarji pa zaseda prvo mesto. Zato ne čudi, da s svojo zaročenko Savannah Brinson, s katero sta se spoznala v srednji šoli, imata dva otroka, septembra pa se bosta poročila, živita v trinadstropni 9-milijonski vili, a se zavedata, da je na svetu veliko ljudi, potrebnih pomoči. Postavni dvometraš je bil tako med prvimi, ki so pomagali prebivalcem New Orleansa po uničujočem orkanu Katrina.
Njegovo mišičasto telo pogosto krasi naslovnice revij, leta 2008 pa je postal prvi temnopolti moški, ki je na prvi strani revije Vogue v naročju držal plavolaso manekenko Gisele Bündchen, prizor pa je spominjal na tistega iz kultnega filma, ko pošast King Kong ujame bledolično ljubico. Mož z velikimi nogami (nosi čevlje številka 50) je sicer podpornik Barracka Obame, ki mu je z donacijo 20.000 dolarjev pomagal do predsedniškega stolčka, igralsko žilico pa je potrdil, ko je gostil oddajo Saturday Night Live.
