Ko sem odšel v Turčijo, bi nemudoma podpisal, če bi mi kdo ponudil takšen razplet. Gaziantep je imel v trenutku, ko sem prevzel moštvo, pred seboj štiri izredno naporne obračune z najboljšimi moštvi v državnem prvenstvu, na lestvici pa je bil predzadnji. Situacija je bila za klub že kar nekoliko izgubljena. Bili so razočarani, pesimistični. Nato smo prišli v situacijo, da smo se borili za končnico, v evropskem tekmovanju EuroChallenge se nam je uspelo prebiti na zaključni turnir četverice, zato sem kar zadovoljen. Iz ekipe, ki sem jo imel in je nisem mogel pretirano spreminjati, sem izvlekel maksimum, hkrati pa spoznal zakonitosti turškega prvenstva. Nekajkrat so nas kar pošteno oškodovali, a ker je klub šele drugo leto v prvi ligi, nima statusa pri sodnikih.
Se vam zdi, da po kakovosti sodite med osem najboljših turških moštev?To je relativno in nekako povezano s statusom pri sodnikih. Z vsemi ekipami smo igrali dobro. Nihče nas ni premagal zlahka. Je pa liga izredno močna. Igra se fizično, kar sodniki dopuščajo. Tu sem imel še največ problemov, ker igralci, ki sem jih dobil v roke, na to niso bili pripravljeni. Če se ne znaš stepsti, si v problemih. Zato smo v Evropi igrali dosti lažje. Prav zaradi tega ima recimo tudi Fenerbahče silne težave v prvenstvu. Igra je stalno na robu prekrška, včasih pa se zgodi, da sodniki v izenačeni končnici enostavno dopuščajo vse. Treba se je znajti in biti pripravljen na razmere. Potem je tu pravilo, da morata biti na parketu dva Turka, kar nas je tudi oviralo. Čeprav moram priznati, da smo imeli na koncu deset kar kakovostnih igralcev v rotaciji. Realno je naše mesto kar tam, kjer smo.
Omenili ste evropsko tekmovanje EuroChallenge, v katerem ste sodelovali prvič. Kako bi ocenili kakovost?Ne bi ga podcenjeval. Sploh v drugem delu, kjer smo bili v skupini z Ventspilsom, odličnim latvijskim moštvom, Dijonom, ki je bil takrat na vrhu v francoskem prvenstvu, in Triumfom, za katerega vsi vemo, da je moštvo za evropski pokal. Tu je tudi recimo Krka in še nekaj dobrih ekip, zato ni enostavno. Danes so vsa moštva ambiciozna, želijo zmagati, zato ni lahko proti nikomur.
Z Gaziantepom ste podaljšali pogodbo še za dve sezoni. Torej ima klub ambiciozne načrte za prihodnost?Klub je zelo ambiciozen in odlično urejen. Ljudje nimajo izkušenj, ker klub obstaja šele sedem let. Užitek je delati nekje, kjer spoštujejo in cenijo tvoje znanje in izkušnje. Tega nimajo, zato sprejmejo vse, kar hočeš narediti. Nisem še delal v tako dobrem okolju. Imamo svojo dvorano za trening, zraven so tudi hotelske sobe, restavracija, fitnes... Turki pa so tako ali tako znani po tem, da delajo vse in imaš na vsakem položaju po dva ali tri ljudi. Nosijo ti torbo in podobne zadeve. Tako sem se hitro odločil za podaljšanje, čeprav to ni klub, ki bi zadovoljeval moje ambicije, želi pa narediti korak naprej. Vemo pa, da so v Turčiji štiri moštva, ki se vedno borijo za vrh, poleg tega pa bo Darussafaka, če se uvrsti v prvo ligo, nemudoma vložila od 10 do 15 milijonov. So zelo ambiciozni. To je torej pet klubov, ki jih težko pustiš za sabo. Rad rečem, da se tu zaletiš v zid. Vseeno pa sem razmišljal, da če sem že začel delo, ga moram tudi nadaljevati.
Ste si zadali kakšne konkretne cilje za prihodnji dve leti?Narediti korak naprej, kar je povsem realno, saj smo nekoliko dvignili proračun. Rekel bi pa, da sem sam celo nekoliko bolj ambiciozen kot oni. To je bolj ali manj povsod tako, kamor koli grem. Poskušali bomo sestaviti moštvo, ki bo lahko konkurenčno vsem. Vsekakor pa moramo naslednjo sezono priti v končnico, torej med osem najboljših v Turčiji.
Verjetno pa tudi znova na zaključni turnir v EuroChallengu?Poskušali bomo, kot Olimpija, priti do posebnega povabila za evropski pokal. Vem, da bo izredno težko. Število moštev so zmanjšali na 36, zato bodo zdaj samo tri posebna povabila. Moramo pa poskusiti.
Si boste zdaj vzeli čas za počitek ali ste z mislimi že pri reprezentanci?Čaka me veliko dela. V Sloveniji je na sporedu končnica. Poskušal si bom ogledati čim več tekem, da še v živo vidim določene igralce, kar je za mene izredno pomembno. Treba se je tudi pogovoriti z določenimi ljudmi in trenerji, da si lahko dodelam sliko. V maju imam tako še kar nekaj dela. Otroci pa so tako ali tako še v šoli. Junij bo bolj primeren mesec, da si bomo lahko vzeli kakšen teden dopusta.
Nameravate govoriti z vsemi potencialnimi reprezentančnimi kandidati?Ne. Matej Avanzo je opravil že kar nekaj obiskov in razgovorov. Drugače pa nisem velik privrženec telefonskih pogovorov. Z določenimi se bom pa vsekakor sestal.
Obeta se vam nekaj težav na mestu organizatorja igre in centra. Ste že kaj razmišljali o rešitvah?Ne bojim se nobenih odpovedi in poškodb. Za tistega, ki ne bo hotel igrati ali bo poškodovan, bomo našli zamenjavo. Torej bo dobil priložnost nekdo drug. Rad rečem, da smo trenerji tu zato, da rešujemo probleme. Rešitve bomo že našli, moramo pa najprej videti, na koga lahko računamo. Vemo samo, da Gašperja Vidmarja zagotovo ne bo zaradi poškodbe. Prepričan pa sem, da bomo našli dvanajst fantov, ki bodo zadovoljili vse moje kriterije in pustili srce na igrišču.
Goran Dragić?On ni nikoli rekel, da ga ne bo. Pustila si bova še kakšen teden dni časa, nato pa se bova usedla in pogovorila. Če kdo razume Gorana, sem to jaz. Kar koli se bomo zmenili, bom to spoštoval in cenil.
Kako ste videli njegovo odlično sezono v dresu Phoenixa?Naredil je velik korak naprej in postal nosilec svoje ekipe. S tem so prišli tudi odgovornost in pritiski. Na svojih ramenih nosi veliko breme, zato mu ni lahko. Pokazal je, da lahko igra na najvišji ravni. Je pa v ligi NBA zelo pomembno, da imaš dobro ekipo. Phoenix je skoraj pripeljal v končnico in prepričan sem, da lahko v prihodnje s to ali kakšno drugo ekipo pride do samega vrha.
Vas je mogoče kaj presenetilo dejstvo, da se je Beno Udrih sam ponudil za sodelovanje v reprezentanci?Nimam pojma, da bi se sam ponudil in tega ne bi rad komentiral. Kot trener ne želim odpisati nikogar, želim pa igralce, ki ustrezajo moji filozofiji. Konec koncev imam že kar nekaj izkušenj. Zagotovo imajo prednost tisti, ki so željni, voljni, ambiciozni in ustrezajo mojemu načinu razmišljanja.
Zagotovo pa vas veseli dejstvo, da mladi, kot so Zoran Dragić, Jaka Blažič in Edo Murič, delajo korake naprej v svojih karierah.To je tisto, kar je najbolj pomembno. Naredili so korak naprej in delajo z vrhunskimi trenerji, ki mi selektorsko delo tako precej olajšajo.
Jaka Lakovič daje vtis, da bi še nadaljeval reprezentančno kariero. Je v vaših načrtih?Zagotovo se bom z njim pogovoril. On je eden od igralcev, ki so mi zaradi odnosa, profesionalnosti, karakterja... najbolj pri srcu. Redno spremljam tudi njegove igre v Italiji. Kot sem že rekel, so vsi igralci kandidati. Moram pa v maju razčistiti precej stvari in videti, kako naprej.
Bo prisotno v reprezentanci tudi kakšno novo ime?Želim si, da bi reprezentanco pomladili. Je pa res, da se včasih lahko ugrizneš v jezik. Tudi zato, ker na določenih položajih ni igralcev in se moraš zato vrniti nazaj k nekaterim imenom. To je tisto, kar je na neki način problematično. Na nekaterih mestih ni mladih igralcev, ki bi zadovoljevali kriterijem. Treba bo iskati kompromise.
Ste imeli čas spremljati tudi kaj predstave Krke in Olimpije v letošnji sezoni?Vemo, da sta oba kluba zmanjšala proračun, vse pa je povezano z denarjem. Ne glede na to so oboji imeli solidno sezono, ki pa je še ni konec. Pri obeh so bili vidni vzponi in padci, na kar so vplivale poškodbe. Ko si že tako ali tako limitiran z denarjem in prostorom, se vsaka poškodba pozna. Je pa treba vedeti, da so dandanes klubi zelo izenačeni. Razlike med moštvi so se zmanjšale, ker ni denarja za vrhunske igralce. Ni tekme, za katero bi bil prepričan, da jo boš dobil. To govorim na vseh ravneh. Olimpija je na primer dvakrat premagala Valencio, ki je zdaj osvojila evropski pokal. Pomembno pa je, da oba kluba kakovostno delata z mladimi.
