Kljub temu da Goran Dragić v teh dneh končnico košarkarske lige NBA spremlja z naslanjača doma v Phoenixu, nikakor ne more biti razočaran. Za njim je fenomenalna sezona, v kateri je dokončno dokazal, da sodi med najboljše igralce v najmočnejši ligi na svetu. Ob tem mu je uspel redko viden podvig, saj je v povprečju dosegal več kot 20 točk na tekmo, ob tem pa iz igre metal več kot 50-odstotno in za tri točke več kot 40-odstotno. Tako se je znašel v družbi Dražena Petrovića, Jeffa Hornaceka, Kevina Duranta, LeBrona Jamesa in Dirka Nowitzkega, ki se prav tako lahko pohvalijo z enakim dosežkom. Sinoči je Dragić postavil še češnjo na smetano neverjetnemu letu. Novinarji ZDA in Kanade so ga namreč izglasovali za igralca, ki je v minuli sezoni v ligi NBA najbolj napredoval. V pogovoru za Dnevnik je skoraj osemindvajsetletni Ljubljančan opisal občutke ob imenovanju.
V ligi NBA omenjeno nagrado ob koncu rednega dela sezone podeljujejo od leta 1986, do zdaj pa so jo prejeli takšni asi, kot so Kevin Johnson, Tracy McGrady, Jermaine O'Neal, Gilbert Arenas, Zack Randolph, Monta Ellis, Kevin Love in lani zvezdnik Indiana Pacers Paul George. Od Evropejcev pa so jo do zdaj »osvojili« le Romun Gheorghe Muresan v sezoni 1995/96, Francoz Boris Diaw v sezoni 2005/06 in Turek Hedo Turkoglu v sezoni 2007/08. »Ni treba posebej razglabljati, kako ponosen sem, da sem prejel to nagrado. To ni le individualno priznanje, temveč tudi moštveno, saj brez soigralcev kaj takšnega ne bi bilo mogoče. Pomagali so mi pri tem, da sem napredoval v igri in postal boljši igralec. Ne smem pozabiti tudi na trenerja Jeffa Hornaceka in strokovni štab ter ženo Majo in sina Matea, ki sta me podpirala na vsaki tekmi in mi lajšala stvari doma. Trdo sem delal na svoji igri in verjel vase, kar je za seboj prineslo fenomenalno sezono tako zame kot za celotno moštvo,« je iz Phoenixa z žarečim obrazom pripovedoval Dragić, ki je za nagrado prejel avto znamke Kia v vrednosti 15.000 dolarjev, a ga namenil v dobrodelne namene fundaciji City of Hope, ki se ukvarja z raziskavami rakastih obolenj.
Phoenixu so na začetku sezone športni strokovnjaki onkraj Atlantika napovedovali mizerno sezono, na koncu pa se je moštvo do predzadnje tekme rednega dela borilo za končnico. »Kaj takšnega si pred začetkom sezone nisem predstavljal niti v najbolj divjih sanjah, saj vsi vemo, kako slabo nam je šlo leto poprej. Niti si nisem mislil, da bi osebno lahko imel takšno sezono. Sem pa imel stalno v glavi, da moram trdo delati in da želim napredovati, igrati dobro ter pomagati klubu, mestu in navijačem. Čeprav se nam ni uspelo uvrstiti v končnico, je to lepa nagrada za uspešno sezono,« je povedal Ljubljančan in priznal, da je bilo prisotnega veliko razočaranja, ker se mu s soigralci ni uspelo uvrstiti v končnico. »Toda to je košarka. Bo pa drugo leto bolje,« je dodal optimistično.
Vprašanje je, kako bi se sezona Phoenixa razpletla, če bi slovenski reprezentant na zadnjih tekmah lahko nastopil zdrav. Pet tekem pred koncem si je namreč pri zmagi proti New Orleansu znova, že petič v sezoni, močneje poškodoval gleženj. Na naslednji tekmi proti San Antoniu tako ni igral, na ključnih proti Dallasu in Memphisu pa je stisnil zobe, a je bilo jasno, da ga gleženj preveč ovira pri njegovi igri. »Če tekmi proti Dallasu in Memphisu ne bi bili tako pomembni, potem ne bi igral. Imel sem tudi dovoljenje zdravnika, da obračuna preskočim. Toda bil sem dolžan soigralcem, ki so se celotno sezono borili ob meni, in trenerju Hornaceku, da pomagam po najboljših močeh. Na koncu se ni izšlo. Dal sem vse, kar sem lahko, tako da si nimam kaj očitati,« pravi Gogi, ki si ob igranju prek praga bolečine ni še dodatno poškodoval gležnja. Zdravniki pri Phoenixu so po koncu sezone naredili podrobne preiskave, ki so pokazale, da mora poleti precej postoriti na moči gležnja. »Ni tako močen, kot je bil recimo pred letom dni. Slikanje je pokazalo, da imam eno strgano vez, kar je še stara poškodba, ostale pa so precej nategnjene. Nič hujšega, a vsakič, ko malo narobe stopim, si ravno zaradi tega zvijem gleženj. Ni pa to nič tragičnega, saj bi podobno stanje našli pri recimo osmih od desetih košarkarjev. Bo pa treba poleti gležnju posvetiti veliko časa, da v naslednji sezoni podobnih težav več ne bom imel.«
Poleg Dragića je bil blizu pomembne nagrade tudi trener Phoenixa Jeff Hornacek. V boju za najboljšega trenerja sezone je moral »premoč« priznati strategu San Antonia Greggu Poppovichu. »Osebno sem zelo navijal za Jeffa, saj vem, kako trdo je delal in kako si je želel, da bi prišli v končnico. Bilo je veliko odrekanja, a je tudi lepa nagrada, da je bil drugi, saj je imel hudo konkurenco. Ga pa to ni potrlo. V torek je bil pri meni na obisku in je deloval povsem normalno,« je še razkril in za konec dodal, da se zelo veseli povratka v domovino v prihodnjih dneh.
