Z Matejem Avanzom sva bila v teh dneh na obisku pri Goranu Dragiću v Phoenixu, tako da nisem niti imel možnosti s kom govoriti ali se dobiti. Drugače pa sem podal samo svoje razmišljanje in videnje, tako da ne vem, zakaj se je dvignilo toliko prahu. V glavi imam koncept, za katerega sem prepričan, da bi funkcioniral, če ima kdo drugačnega, pa naj ga izpelje po svojih najboljših močeh.
Se je pa javnost izredno pozitivno odzvala na vaše razmišljanje.Slovenija je športna država, trenutno pa v športu zadeve ne tečejo tako, kot bi morale. Eden glavnih problemov je v tem, da je premalo tistih, ki so igrali na najvišji ravni ali bili dolgo v športu in vedo, kaj se dogaja, vključenih v delovanje klubov ali zvez. Nihče jih tudi ne vpraša za mnenje ali pomoč. Na glavnih položajih so ljudje, ki nikoli prej niso imeli stika s športom. Saj tu ni treba veliko pametovati. Samo poglejte glavna dva športna kolektiva na območju nekdanje Jugoslavije. Maribor v nogometu in Partizan v košarki sta uspešna z razlogom.
Predsednik Olimpije Jani Möderndorfer in direktor Matevž Zupančič sta dejala, da ste dobrodošli v klubu in da čakata na vaš klic. Ga bosta dočakala?Vse skupaj je malo čudno. Ne morem kar klicati okoli in govoriti, kaj naj kdo naredi. Imam svoje ideje, oni imajo svoje. Naj gredo naprej s svojim razmišljanjem. Po moji logiki in logiki številnih nekdanjih igralcev, s katerimi sem govoril, bo treba zavihati rokave ter začeti trdo delati s podmladkom in ustvarjati igralce, če ne, se stvari ne bodo dobro končale.
Bi bili pripravljeni sodelovati s trenutnimi ljudmi v klubu?Proti nikomur nimam nič, da se ne bomo narobe razumeli. A če bi prišel v klub, bi rad odločal o vsem, da mi nihče ne bo postavljal trenerja in kupoval igralcev ter se mešal v delo, ki ni v njegovi domeni. Idealne razmere so v Mariboru, kjer predsednik ve, kaj in kako, Zlatko Zahovič pa ima pravo podporo in proste roke, kar se tiče športne plati. Razvija igralce in jih uvršča v utečen sistem, nihče pa se ne vmešava v njegovo delo. Vsak pozna svojo vlogo.
Bi sprejeli mesto športnega direktorja v Olimpiji?Hierarhija je taka, da ima največ besede predsednik, nato direktor in šele potem športni direktor. Ne želim delati, kar bi mi drugi govorili.
Dejali ste, da je treba stvari spremeniti čim hitreje.Olimpija ni CSKA, Real ali Barcelona, ki bi si lahko privoščila, da bi junija kupila vrhunskega tujca za milijone. Je klub, ki mora razmišljati sezono vnaprej. Če ekipa konec marca ali v začetku aprila ne bo 80-odstotno sestavljena za prihodnjo sezono, je že prepozno.
Olimpija je do neke mere tudi ujetnik politike, ki vpliva na vložke sponzorjev. Kako bi rešili to zagato?Težko kar koli povem. Nisem v klubu, zato nimam finančne slike in ne vem, na osnovi česa se sponzorji odločajo. Toda če se gre v stvar s čistimi in poštenimi nameni, se predstavi plan in je vse transparentno. Brez kakršnega koli skrivanja, tudi višine plač, bi sponzorji dobili malo več zaupanja.
Poudarek pa bi moral biti še vedno na sanaciji?Dokler se dolgov ne bo saniralo, bo klub težko zaživel oziroma se znova spogledoval z evroligo in v njej igral kakšno resno vlogo.
Če boste hipotetično v prihodnosti zasedli položaj predsednika ali direktorja pri Olimpiji, bi se morali odreči funkciji podpredsednika Košarkarske zveze Slovenije.Jasno, to ne gre skupaj. Tu ni debate. Pri vsem skupaj pa ne gre samo zame. Ogromno nekdanjih športnikov ima voljo, da bi delalo v klubih, pa ne pridejo zraven. Ljudje, ki niso iz sveta športa, ne morejo vedeti več o problematiki igralcev in tem, kako se ekipa sestavlja, od tistih, ki so bili del tega. Toda nikogar ne preganjam ali odstavljam. Imam pa svoje razmišljanje in če bo kdo v mojih besedah prepoznal pravo pot, sem na voljo za pogovore. Ne pade pa mi na pamet, da bi koga rušil ali začel kakršno koli revolucijo.
