Medtem ko so "veliki" predvsem tipali in tako kot Brajko čakali današnjo mnogo bolj peklensko etapo, je slavo dneva iz velike skupine ubežnikov požel domači heroj Thomas Voeckler (Europcar).

Kot je bilo mogoče predvideti, Brad Wiggins in njegova ekipa Sky delujejo kot dobro utečen, namazan in računalniško programiran stroj. Tudi ko se je na spustu z Grand Colombierja odpeljal naprej prvi kolesarski spustaš sveta Vincenzo Nibali, v ekipi Sky niso niti trznili. "Ni bilo nobene panike. Vincenzo je približno dve minuti za mano na lestvici in vedel sem, da bi moral biti zares zelo močan, da bi ostal spredaj," je rumeni Brad Wiggins samozavestno navrgel razmišljanje o poteku etape. Nibaliju sicer ni pomagala niti zelo dobro izpeljana klubska strategija, v kateri mu je priskočil na pomoč kar ubežnik v zeleni majici prvega sprinterja, Peter Sagan. Prav Nibali je nakazal, kje bi se dalo napasti. A z združenimi močmi. Cadel Evans, denimo, se Nibaliju ni pridružil, ker je nekoliko okleval, kot je dejal. "Morda je bila to zamujena priložnost. Ali pa tudi ne, saj je Sky res močan." V prvih vrstah na spustu je bil tudi Jani Brajkovič, a se ni odločil za akcijo.

Že včeraj se je uresničevala tudi napoved Boruta Božiča, da bo v ospredju predvsem boj za prestižna mesta znotraj deseterice, od četrtega mesta navzdol. V napadalnih akcijah je najpogumnejši Jurgen Van den Broeck (Lotto), ki je skupaj s Francozom Rollandom napadel na zadnjem gorskem cilju in privozil pol minute pred skupino z Wigginsom in Brajkovičem (22. mesto). "Od Skyja se je težko odlepiti, saj se jih vsi bojijo. A dokazal sem, da je možno tudi kaj narediti," se je opogumil Belgijec, ki drži osmo mesto. Belokranjec je prehiteval tiste, ki ne zmorejo ritma vodilne skupine (to je bil včeraj mladi Francoz Gallopin), in napredoval na 13. mesto.

Napoved, da bo prva gorska etapa zelo napadalna, pestra in razgibana, se je uresničila. Najprej z neizprosno borbo za sodelovanje v ubežni skupini, v kateri je bilo več kot 20 kolesarjev. Zraven so bili le najmočnejši, od mož za visoke skupne razvrstitve je bil zraven le "odpisani" Michele Scarponi (Lampre), ni manjkal žilavi "starček" Jens Voigt, zeleni Sagan. Največ želje, borbenosti in energije pa je pokazal ljubljenec francoske publike Thomas Voeckler. Pobral je kar dvojčka, pikčasto majico na gorskih ciljih in etapno zmago. "Vse je šlo v treh korakih: najprej beg, potem majica in na koncu še etapa. Majica kralja gora je bila na dosegu in sem jo vzel, glavna in najpomembnejša pa je etapna zmaga. V zaključku sem le čakal pravi trenutek, da je Devenynsu, Voigtu in Sanchezu zmanjkalo moči, čeprav so vsi gledali le mene. Bila je tudi igra živcev. Star sem 33 let, to je moj deseti Tour in lahko razumete, kaj se dogaja z mano. Koleno me hudo boli, vse me boli, a je vredno potrpeti v teh občutkih sreče," se je kljub bolečinam smejalo Voecklerju, sicer tudi heroju lanskega Toura.